Arhiv za ‘ osebno’ Kategorija

NA NOČNEM OBISKU

Sobota, Julij 10th, 2021

V petek ponoči (9. 7. 2021) sem bil na prvem programu Radia Slovenija, v oddaji Nočni obisk, gost novinarja Aleša Ogrina.

Vabljeni k poslušanju:

https://radioprvi.rtvslo.si/2021/06/nocni-obisk-2056/

  • Share/Bookmark

GORA: OZRAČJE

Sreda, Junij 30th, 2021

Pot, po kateri se vzpenjamo na goro, nas ob premišljenem izboru vzpona in sestopa lahko seznani z vsemi njenimi deli ter s celotno pokrajinsko podobo gore, ki jo sestavljajo kamnine, vode, ozračje, prsti, rastje, živalstvo in prebivalstvo. Rezultat njihovega medsebojnega prepletanja so površje, podnebje, raba tal, naselja, gospodarstvo in tradicionalna kultura domačega prebivalstva.

Gorsko podnebje je odvisno od nadmorske višine, ekspozicije, slemenitve, prevladujočih vetrov in oddaljenosti od morja. Temperature se z nadmorsko višino znižujejo (0,65o C na 100 višinskih metrov), prav tako zračni tlak. Značilna so velika dnevna temperaturna nihanja. Čist in redkejši zrak lahko vpije manj sončnega sevanja, velik del sevanja se tudi odbije od svetle, zasnežene ali skalnate podlage.

V gorah prevladujejo orografske padavine, količina padavin narašča z nadmorsko višino in se pri nas zmanjšuje od zahoda proti vzhodu, bolj namočene so privetrne strani. Stalni spremljevalci gorskega vremena so povečana oblačnost, pogosti in močni vetrovi, megla ter sneženje. Tipični so pobočni vetrovi in fen.

***

Voda je tista, ki ustvarja vreme. V ozračju, ki nas obdaja, se neprenehoma nekaj dogaja. Gorsko vreme je veliko bolj spremenljivo kot dolinsko. Če smo dovolj pozorni, lahko ob gibanju v gorah prepoznamo pojave, ki so znanilci prihodnjih vremenskih dogodkov.

Vremenske napovedi za en dan vnaprej so zelo točne. Upoštevati moramo, da je lahko urnik dogajanja drugačen od sprva napovedanega. Če je na primer poslabšanje vremena napovedano za popoldne, in ga takrat še ni bilo, obstaja velika verjetnost, da bo poslabšanje prispelo zvečer. In obratno: če je poslabšanje napovedano za popoldan, lahko fronta prehiti napoved, in naše kraje doseže že zgodaj dopoldan.

V naravi ni nič stalnega – razen spreminjanja. Z izleti na najboljši način spoznavamo in raziskujemo te spremembe. Dejavnosti v naravi načrtujmo vse leto in tako skrbimo za stalno in redno gobanje. Doma naj nas ne zadrži vreme, ki ni sončno. Oblačnost, veter, dež in sneg so izvirne vrednote slovenske pokrajine, ki nam omogočajo kakovostno gospodarjenje z naravnimi viri in udobno bivanje. V številnih delih sveta padavin ni ali pa jih je zelo malo. V Sloveniji imamo od 90 do 130 padavinskih dni na leto. Sprejetje nesončnega vremena kot vsakdanjega in neobremenjujočega je pomembno v vsakdanjem življenju. Še zlasti je navajanje na različne vremenske razmere pomembno, ko načrtujemo večdnevno bivanje v naravi.

Če med letom vse dejavnosti v naravi izvajamo samo v idealnih razmerah, imamo med daljšim deževjem z organizacijo življenja in vzdrževanjem dobrega razpoloženja veliko težav. Zato se čim bolj pogosto odpravimo v naravo, tudi v dežju, megli, snegu z dežnikom v roki.

***

Kadar nas planinska pot vodi po širokem gozdnem kolovozu in lahko dežnik uporabljamo brez težav, naj bo naš vmesni cilj (končni cilj je vedno varna vrnitev domov!) toplo zakurjena planinska koča; bližnji vrh pa pustimo za drugič. Če je izbrani izlet za dane razmere prezahteven, ostanimo v dolini in si oglejmo izvir reke, osamljeni balvan ali kakšno suho znamenitost – kraško jamo, muzej ali knjižnico …

Pomembno je, da smo na dejavnosti v mrzli, vetrovni ali mokri naravi dobro pripravljeni – z vidika znanja, izkušenj, telesne pripravljenosti, vzdržljivosti, opreme in izbire cilja. Cilj v celoti prilagodimo temperaturnim in padavinskim razmeram, izbiro poti in cilja pa določa varnost. Zapomnimo si, da je dežnik učinkovit pripomoček za zaščito pred dežjem, hkrati pa tudi jasen in nedvoumen mejnik zahtevnosti oz. varnosti. Dokler ga lahko uporabljamo, je gibanje varno. Če pa roke potrebujemo za oprijemanje ali pa nam veter dežnik puli iz rok, je to skrajni/zadnji znak, da se moramo obrniti.

Tik pred odhodom od doma preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved, vsekakor pa si ne privoščimo podcenjevanja razmer v naravi. Med gibanjem v naravi stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo potek izleta oziroma sprehoda. Nenadne spremembe vremena so redkejše, kot na splošno mislimo. Če smo nanje pripravljeni, je lahko izlet še dodatno obogaten z zanimivim doživetjem. Kadar pa se razvijejo nevihtni oblaki, se moramo nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.

Čeprav velja hoja za dejavnost, ki je prijazna do narave, se ob njej lahko pojavijo tudi problemi, povezani z obremenitvijo podlage. Pri vzponu odrasel človek obremeni podlago z okrog 40 kPa ali 4 N/cm2. Ob stalnih obremenitvah se v daljšem obdobju spremeni sestava tal, posledica pa je zbitost in neporaščenost tal. Na takšnih tleh – podobno je tudi ob odjugi ali ob namočenosti zaradi dlje časa trajajočih padavin – se pojavi vodna erozija, ki poteka v treh stopnjah: ločevanje delcev prsti, njihovo prenašanje in odlaganje. Ločevanje delcev povzročajo dežne kaplje, ki priletijo na gola tla, ob nagnjeni podlagi pa zaradi svoje mase in hitrosti enako vlogo opravlja tekoča voda. V kateri obliki (ploskovno, žlebičasto ali jarkovno) se bo vodna erozija razvijala, ni več bistveno. Bistveno je dejstvo, da je naravno ravnotežje porušeno, razdiralni erozijski proces pa dobi prosto pot. Erozijsko žarišče je težko zajeziti, vzpostaviti prvotno stanje pa skoraj nemogoče. Zato se pri gibanju držimo obstoječih poti, kar je najboljša preventiva. Poti si ne skrajšujmo z nevarnimi bližnjicami, spoštujmo naravo in ravnajmo kot njeni varuhi.


(Fotografije: Borut Peršolja)

Če naravo doživljamo v vsakem vremenu, spoznamo, da slabega vremena v naravi ni. »Slabo vreme« smo si izmislili zaradi udobja, pomanjkljivega znanja, izkušenj in neustrezne opreme. Deževni dnevi nas na telesni in čustveni ravni vodijo v sozvočje z naravo, saj ustvarjajo tiho, zamišljeno razpoloženje. Omogočajo nam, da začutimo pogosto spregledane lastnosti narave in da ob tem spoznavamo, kako narava vpliva na človeka. Deževni dnevi so lahko prav tako zabavni kot suhi, saj že čofotanje po lužah prinaša veliko zadovoljstva. Thoreau zato prepričljivo pravi, da »ni pol toliko pomembno vedeti kot čutiti« in ob opazovanju vremena ter doživljanju narave bomo lažje postali ljudje z optimizmom in vedrim izrazom na licih.

ZGODBA, KI VÓDI K VODI

IN SMO ŠLI: UGLAŠENI Z VREMENSKO NAPOVEDJO

  • Share/Bookmark

NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI – 29. 6. 1991

Torek, Junij 29th, 2021

Edina uniforma, ki sem jo imel, je bila tista, v kateri sem prebežal iz Jugoslovanske armade. Z nje sem odstranil armijske oznake, kape pa tako ali tako nismo nosili. Na prsih sem imel pripeto značko Teritorialne obrambe. Ta je zmotila desetarja, nekdanjega sovojaka v Mariboru, ki je najvišji po činu prevzel poveljstvo nad karavlo na Srebrnem bregu. Prvotno poveljujoči je zapustil položaj in se vrnil k družini v bližnji vasi. Desetar je na vhod postavil netrzajni top 75 mm in ga usmeril v vas. Pristal je, da neoborožena stopiva do njega in se pogovoriva. Dve uri nisva vedela, ali sva njegova talca ali rešitelja. Karavla se je predala, dala sva besedo, da se nikomur ne bo zgodilo nič žalega.

Popoldan so bile v Murski Soboti sirene. Zatekli smo se v zaklonišče. Prejšnji dan sta ob 16.57 dve letali JLA napadli barikade ob vojašnici v Murski Soboti, izstrelili 4 rakete in streljali z mitraljezi. Moštvo teritorialcev je bilo treba po napadu v celoti zamenjati. Začnejo se priprave za napad na kasarno. Tudi posnetki iz drugih delov Slovenije niso obetali nič dobrega.

Z Mitjem prevzameva osebno oborožitev in tromblonske mine. Spiva v pisarni direktorja komunalnega podjetja.


Položaj slovenske strani na Gederovcih. (Foto: Jože Pojbič)

***

Opis celotnega dogajanja v knjigi Matjaža Brojana

http://borut.blog.siol.net/files/2014/01/261-272-Domzalski.spomin.pdf

Novinarska prispevka o dogajanju – pred petimi leti – v Večeru in Delu

Prispevek TV Slovenija:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174414882

  • Share/Bookmark

NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI – 28. 6. 1991

Ponedeljek, Junij 28th, 2021

Ob drugi uri ponoči prestopim v Teritorialno obrambo. Po sprva neprijetnem uvodu (filmska razorožitev …) je veselje in snidenje nepopisno. V štabu me po telefonu povežejo s poveljnikom Vzhodnoštajerske pokrajine TO. Zanima ga oborožitev, velikost enot, ukazi, imena poveljujočih oficirjev … Zjutraj pokličem domov in obljubim, da se ne bom nikamor ganil. Že čez pol ure sem nazaj na Gederovcih. Pomagam pri predaji mojih nekdanjih sovojakov in poveljnika. Milica ali kriminalistična policija z menoj ne opravi nobenega informativnega pogovora. Zgodovina se je zgostila in za tovrstne formalnosti ni bilo časa.

Ko se vrnem v Mursko Soboto nisem več sam. Vedno več nas je, vsak s svojo zgodbo prejšnjega dne. Organiziram enoto Slovencev, do včeraj še nabornikov, danes borcev za samostojno in neodvisno domovino. Delovali bomo v okviru 75. območnega štaba TO Murska Sobota pod poveljstvom Edvarda Mihaliča. S pismom prosimo za izpustitev iz zapora kapetana JA M. Š.. Prošnji je zelo hitro ugodeno, omogočijo mu prehod nove državne meje.

Dan mine neverjetno hitro. Ves čas spremljamo informacije na televiziji in radiju. Vemo, da se pred našimi očmi in z našimi močmi dogaja nekaj velikega.

Spimo (pravzaprav bedimo dolgo v noč) v dijaškem domu. Dobili smo sveže nogavice, spodnje perilo in zobno ščetko. Prvi dan v neodvisni in samostojni Sloveniji. Svobodni?

Videti sebe na televiziji, ko zapuščaš vojaški helikopter je … (Zaslonski sliki iz filma Slovenija na barikadah.)

***

Opis celotnega dogajanja v knjigi Matjaža Brojana

http://borut.blog.siol.net/files/2014/01/261-272-Domzalski.spomin.pdf

Novinarska prispevka o dogajanju – pred petimi leti – v Večeru in Delu

Prispevek TV Slovenija:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174414882

  • Share/Bookmark

NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI – 27. 6. 1991

Nedelja, Junij 27th, 2021

Zbudili so nas eno uro prezgodaj. V prostoru, v katerem smo prenočevali, je bila televizija. Nekdo jo je prižgal in gledali smo posnetek tankov, ki so čez Komendo prodirali proti Brniku.

Na jutranjem zboru so prebrali ukaz, da sta Avstrija in Italija napadli Jugoslavijo »i da trebamo braniti suverenitet i ustavni poredak SFRJ.« Pobrali so nam majhne radijske tranzistorje, kasarna je bila zablokirana z barikadami.

Čez dan smo na območju kasarne kopali jarke za bojni položaj. Popoldan pristaneta dva transportna helikopterja Mi-8. Po spletu naključij ostanem v enoti edini Slovenec. Misleč, da nas bodo sestrelili, letimo neznano kam. Pristanemo v pšeničnem polju.

Od vojaka, ki se je nenadoma priplazil do nas, izvemo, da smo na območju mejnega prehoda Gederovci. Nekdo nas po megafonu poziva, naj se predamo, če ne bodo začeli streljati. Poveljniku razlagam, da ne bodo streljali, saj vedo, da smo med pripadniki JLA tudi Slovenci.

Takoj zatem (nekaj pred 22. uro), ko je slovenska stran začela streljati na nas, zberem svojo enoto in sovojakom povem, da jih zapuščam. Poslovimo se v solzah. Brez predhodnega načrta in s polno oborožitvijo dezertiram. Ko bežim, se ponovno začne streljanje. Ležim na tleh in prestrašeno poslušam žvižganje krogel nad glavo. Nihče v vasi me v oglušujoči temi ne spusti v svojo hišo.

Vrata mi – obupanemu in objokanemu – odpre družina Pavlinjek.

Moj pobeg je dokumentiran v zaplenjenem vojnem dnevniku.

***

Opis celotnega dogajanja v knjigi Matjaža Brojana

http://borut.blog.siol.net/files/2014/01/261-272-Domzalski.spomin.pdf

Novinarska prispevka o dogajanju – pred petimi leti – v Večeru in Delu

Prispevek TV Slovenija:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174414882

  • Share/Bookmark

NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI – 26. 6. 1991

Petek, Junij 25th, 2021

Jutranja rutina (zbujanje ob 5. uri, telovadba, zajtrk, dviganje zastave) ni kazala na rojevajoče se posebnosti tega dne. Že med jutranjim zborom je do mene pristopil komandir čete z vprašanjem, zakaj na kapi nimam zvezde.

Med dopoldanskim poukom je po mene prišel dežurni čete in me odpeljal v stavbo poveljstva. (V osebnem arhivu hranim listek s seznamom vseh Slovencev, ki smo bili domnevno povezani s tem dogodkom.) Začelo se je mučno zasliševanje (sprva sem izjavo napisal v slovenskem jeziku, nakar sem jo moral prepisati še v cirilici …), provociranje; vse skupaj začinjeno z grožnjami. Oficir, obveščevalec/bezbednjak, je slovel kot oči, ušesa in zloglasna nevidna roka kasarne. Zvečer me je izmučenega in pretresenega odrešil komandir čete, saj smo dobili ukaz o odhodu na bojne položaje. V nekaj minutah sem se moral pripraviti za odhod. Večina osebnih stvari (med njimi tudi pisma, beležke …) je za vedno ostala v vojaški kaseti.

Vožnja s kamioni je trajala nekaj ur. V temi sem razbiral napise naselij in slutil, v katero smer se peljemo. Ponoči oziroma zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se razporedili po tleh učilnice vojašnice v Murski Soboti, kjer je bil nastanjen 65. obmejni bataljon JLA.

Dokument, ki poroča o tem, da smo s kap umaknili zvezdo.

***

Opis celotnega dogajanja v knjigi Matjaža Brojana

http://borut.blog.siol.net/files/2014/01/261-272-Domzalski.spomin.pdf

Novinarska prispevka o dogajanju – pred petimi leti – v Večeru in Delu

Prispevek TV Slovenija:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174414882

  • Share/Bookmark

NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI – 25. 6. 1991

Četrtek, Junij 24th, 2021

Ob 14. uri sem začel z dežurstvom v drugem bataljonu VP 8164 Maribor. Popoldan je v kasarni/Kadetnici pristala gazela. Pilotiral jo je Jože Kalan, s katerim sva kasneje skupaj sodelovala pri raziskavah Triglavskega ledenika. Potnik v helikopterju je bil general Mićo Delić, poveljnik mariborskega korpusa, ki si je z zraka ogledoval (prihodnje!) dogajanje. Postavil sem stražo in zavaroval gazelo.

Preostanek popoldneva in večer sta potekala mirno. Po večerji in spustu zastave sem poslušal konec radijskega prenosa dogajanja iz Skupščine Republike Slovenije, ki je na skupni seji vseh treh zborov sprejela zadnje zakonske in ustavne odločitve.

Slovenija je ob 20. uri in 54 minut precej neopazno postala samostojna in neodvisna država.

Ob 22. uri grem predat dnevno poročilo dežurnemu oficirju. Nazaj grede, od kapije do dežurnega mesta v drugem nadstropju, snamem s kape rdečo zvezdo. Ob polnoči zbudim pomočnika in se odpravim spat.


Materializirani spomin. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Opis celotnega dogajanja v knjigi Matjaža Brojana

http://borut.blog.siol.net/files/2014/01/261-272-Domzalski.spomin.pdf

Novinarska prispevka o dogajanju – pred petimi leti – v Večeru in Delu

Prispevek TV Slovenija:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174414882

  • Share/Bookmark

GORA: KAMNINE

Nedelja, Junij 13th, 2021

Pot, po kateri se vzpenjamo na goro, nas ob premišljenem izboru vzpona in sestopa lahko seznani z vsemi njenimi deli ter s celotno pokrajinsko podobo gore, ki jo sestavljajo kamnine, vode, ozračje, prsti, rastje, živalstvo in prebivalstvo. Rezultat njihovega medsebojnega prepletanja so površje, podnebje, raba tal, naselja, gospodarstvo in tradicionalna kultura domačega prebivalstva. Za gorništvo je zagotovo najpomembnejše vzpeto površje, ki ga opišemo z nadmorsko višino, naklonom in ekspozicijo.

Površje nastaja z orogenezo (gr. oros: gora). Zaradi velikih napetosti, ki so posledica globalnega gibanja litosferskih plošč, se kamnine gubajo in lomijo. Tako v skorji nastajajo prelomi oziroma porušitve trdnosti večjih razsežnosti. Ti povzročijo premik kamninskih blokov (centimetrskega ali večkilometrskega), ki ga zaznamo kot potres. Nekateri prelomi so aktivni že milijone let in jih na površju spoznamo po premaknjenih plasteh in zdrobljenih kamninah ob prelomni ploskvi. Na prelome se pogosto navezujejo doline, v katerih so reke vrezale strugo vzdolž zdrobljene prelomne cone.

Za nastanek gorovij je torej pomembna tektonika, njihov trenutni izgled pa je povezan z delovanjem zunanjih sil. Preperevanje, erozija in denudacija začnejo delovati takoj, ko so gorovja dvignjena.

Preperevanje je razpadanje in razkrajanje kamnine na mestu samem. Pomembno je, ker trdno kamnino razdeli na manjše delce in s tem omogoči njihovo odnašanje. Na intenzivnost preperevanja poleg kamninske zgradbe vplivajo predvsem količina in razporeditev padavin, povprečna letna temperatura in število letnih prehodov temperature nad in pod ledišče. Delci, ki jih preperevanje loči od kamninske podlage, so izpostavljeni delovanju različnih procesov, ki premikajo delce pretežno v smeri navzdol. Premikanje poteka neposredno zaradi težnosti ali pa jih prenaša gibajoča snov (voda, zrak, led).

Razgaljanje površja kot posledico vzajemnega delovanja preperevanja in odnašanja gradiva na nagnjeni površini imenujemo denudacija. Gradivo se premika po pobočjih navzdol zaradi pobočnih procesov. Denudacija deluje ploskovno, v nasprotju z njo pa erozija deluje linijsko. Erozija je dolbenje, razjedanje in odnašanje kamnine in preperine zaradi delovanja ledenikov, vetra in zlasti vode.

Glede na nastanek ločimo tri skupine kamnin:

- Magmatske kamnine v Sloveniji pokrivajo 3 % površja (v alpskem svetu je takšnih 8 % kamnin). Po nastanku so lahko globočnine (Nastanejo, kadar se magma strdi pod površjem. Najdemo jih na Pohorju. Takšni kamnini sta granodiorit in čizlakit.), žilnine (Nastanejo, če se magma vtiska v razpoke v Zemljini skorji. V Sloveniji jih najdemo kot pegmatitne žile v okolici Raven na Koroškem.) in predornine (Nastanejo, kadar magma prodre na površje. Pri nas so pogosti tufi, ki so ognjeniškega izvora, po načinu nastanka pa so sedimenti, saj so nastali s sprijetjem vulkanskega pepela. Najdemo jih zlasti na Smrekovcu in pri Peračici na Gorenjskem.).

- Sedimentne kamnine pokrivajo 93 % površja Slovenije in so najbolj razširjene (v alpskem svetu prekrivajo 83 % površja). Glede na nastanek ločimo kemične in piroklastične sedimentne kamnine, za naš gorski svet pa so najpomembnejše biokemične in mehanske ali klastične kamnine.

- Metamorfne kamnine so nastale s preobrazbo sedimentnih in magmatskih kamnin v globljih delih Zemljine skorje, kjer so zaradi visokih temperatur in pritiskov postale neobstojne. V Sloveniji jih najdemo na 4 % površja (v alpskem svetu jih je 10 %), in sicer na Pohorju, Strojni in Kozjaku.

Mehanske ali klastične sedimentne kamnine
Sestavni deli teh kamnin so nastali kot posledica učinkovanja zunanjih vplivov na obstoječe kamnine, torej procesa preperevanja. Večino preperelega gradiva raznašajo vode, veter in ledeniki. Po prenosu se kamnina odloži v rečnih dolinah, jezerih in morjih. Glede na velikost zrn ločimo grušč, prod, pesek, melj in glino. Največ jih je na ravninskem svetu ob največjih rekah. To slabo sprijeto gradivo se v procesu diageneze sprime v trdno kamnino. Tako so nastali glinavec (njegova pogosta značilnost je skrilavost oziroma lomljenje v ploščah), meljevec, peščenjak, konglomerat (ta nastane z vezavo zaobljenega proda) in breča (ta nastane z vezavo ostrorobatega grušča). Mednje uvrščamo tudi tilit, ki nastane s sprijetjem ledeniških usedlin.

Biokemične sedimentne kamnine
Med te uvrščamo obsežno skupino karbonatnih kamnin. V Sloveniji je največ apnenca, ki pokriva dobro četrtino površja (v alpskem svetu 24 %) in dolomita na dobri desetini površja (v alpskem svetu 15 %). Večina organizmov gradi svoj skelet iz kalcijevega karbonata ali silicijevega dioksida (kremenice). Po odmrtju se njihovi skeleti usedajo na dnu sedimentacijskega bazena, na katerem se lahko tudi ob pomoči tektonskega delovanja začne proces diageneze. Trdni deli ostankov živih bitij pri tem okamnijo in se ohranijo v kamnini – imenujemo jih fosili. Če jih je v kamnini veliko, dobijo po njih ime – školjkoviti, koralni ali foraminiferni apnenec. Velike porabnice apnenca so bile korale in njihove bližnje sorodnice stromatopore, ki so gradile grebene in trate.

(Fotografije: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

ČISTO NAVADNA GORA

Nedelja, Junij 6th, 2021

Če v Sloveniji primerjamo gorska območja z drugimi pokrajinskimi tipi, so najopaznejša zaradi izoblikovanosti površja oziroma njegove razčlenjenosti. Na kratke razdalje se menjavajo globoko vrezane široke ledeniške doline, utesnjene soteske in povirne grape, gozdnata strma pobočja, uravnane kraške planote in podi, goli priostreni vrhovi s prepadnimi stenami, ledeniške krnice in slapovi, žive planine in zaraščajoče se košenice. Gorska območja označujejo tudi posebne podnebne, vodne in rastne razmere.

Planinska pot, po kateri se vzpenjamo na goro, nas ob premišljenem izboru vzpona in sestopa lahko seznani z vsemi njenimi deli ter s celotno pokrajinsko podobo gore, ki jo sestavljajo kamnine, vode, ozračje, prsti, rastje, živalstvo in prebivalstvo. Rezultat njihovega medsebojnega prepletanja so površje, podnebje, raba tal, naselja, gospodarstvo in tradicionalna kultura domačega prebivalstva.

V naslednjih nekaj prispevkih bomo pogledali posamezne sestavine gore.

Gore, čisto navadne gore. Ki je tam že milijone let in katere trenutni izgled nam je dano videti in doživeti.

S hojo.

Da gora postane zhoja.

(Fotografije: Borut Peršolja)

GORA: KAMNINE

GORA: VODA

GORA: OZRAČJE

GORA: PRSTI, RASTJE, ŽIVALSTVO

GORA: PREBIVALSTVO

  • Share/Bookmark

VARUHI NARAVE GREDO NA REFERENDUM, VARUHI GORSKE NARAVE PA NA POČITNICE

Torek, Junij 1st, 2021

“Varuhi narave gredo na referendum” se je glasil članek urednika Alija Žerdina v Sobotni prilogi Dela (22. maja 2021).

Varuhi gorske narave, nosilci naravovarstvenega strokovnega naziva v PZS (=Pohodniška zveza Slovenije), so v tem času (v resnici to traja že nekaj let …) na zasluženih počitnicah. Ali pa med seboj razpravljajo o privlačnih temah, kot so lepe gorske zavarovane rastline, prisrčno obeležujejo svetovne dni gozda, voda, Zemlje in kremšnite ter si izmenjujejo ♠ ob čudovitih fotografijah opoldanskih sončnih zahodov.

Zbiranju podpisov za referendum o pitni vodi (glede Zakona o vodah) se je pridružilo več sto prostovoljcev in prostovoljk. Podporni mreži so logistično priskočile na pomoč okoljevarstvene in civilnodružbene organizacije, med njimi na primer Zveza tabornikov Slovenije.

Ne pa PZS.

Pobudnik referenduma je okoljevarstvena organizacija EKOKROG s široko podporo okoljevarstvenih in drugih civilnodružbenih organizacij ter vodovarstvenih strokovnjakov.

Ne pa PZS in opevanih več kot 290 planinskih društev/klubov.

PZS, kot pohodniška trgovka z najvišjo ceno pitne vode daleč naokrog (za dober evro, po kolikor lahko kupimo plastenko vode v planinskih kočah, dobim v Domžalah 13.625 litrov vode iz pipe (Javno podjetje Prodnik d. o. o. po ceniku vodarine z vključenim DDV zaračuna 0,7339 € za m3)) in (ob kmetijstvu) kot ena večjih onesnaževalk pitne vode v visokogorju, se je raje potuhnila, če ne celo obrnila proč.

V statutu PZS je še leta 2005 pisalo:

»7. člen
Planinske organizacije so del civilne družbe, kar pomeni, da jih pri njihovem delovanju poleg uresničevanja vsebin 3. in 4. člena tega Statuta PZS, vodi tudi prizadevanje za dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Planinske organizacije so prostovoljne organizacije in v ta namen razvijajo prostovoljno delo.«

Veljavni statut PZS v 11. členu pravi: »Delovanje v javnem interesu je prispevek PZS k blaginji prebivalcev Slovenije.«

Do neke mere je razumljivo, da se v času, ko se je oblikovala in sprejemala novela zakona o planinskih poteh, PZS ali v njenem imenu predsedstvo ni uradno vključevala v protivladne dejavnosti. Ni pa razumljivo, da tega niso storili njeni najbolj neobremenjeni udje (na primer mladi v Mladinski komisiji), varuharski strokovni del (Komisija za varstvo gorske narave) ali vsaj katero od (večjih, vplivnejših) opevanih planinskih društev/klubov …

To, da PZS ni več naravovarstvena organizacija, smo doslej že vedeli. Zdaj tudi vemo, da PZS ni več niti civilnodružbena organizacija. Zgolj še potrošniška, pohodniška organizacija, ki mora čim prej spremeniti ime.

SLOVO OD VARUHOV GORSKE NARAVE

STREL V KREMŠNITO

  • Share/Bookmark