BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V GORAH

Generalna skupščina Organizacije združenih nacij je 11. december, leta 2003, prvič obeležila kot mednarodni dan gora. Tudi letos se bodo, sedemnajsto leto zapored, zvrstile znanstvene, strokovne in promocijske aktivnosti o pomenu gora za življenje, glede njihovega prihodnjega razvoja ter spoštovanja omejitev in (za)varovanja gorskih pokrajin.

Vse aktivnosti naj bi tudi tokrat tkale in gradile iskreno, trdno zavezništvo domačega prebivalstva, obiskovalcev gora in odgovorne politike, ki lahko le s skupnim delovanjem pripomore k ohranitvi gorskih ljudstev in pokrajin po vsem svetu.


Jaz sem gora, gora sem jaz. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Kje najdemo kar polovico vročih točk biotske pestrosti?

Kje uspeva na tisoče sort sadja, zelenjave, žit, stročnic, semen, oreškov in kje najdemo številne pasme živali, različne žuželke in glive?

Kje raste kar tretjina vseh rastlinskih vrst?

Odgovor je preprost: v gorah!


Grintovci. (Fotografije: Borut Peršolja)

Letošnja tema mednarodnega dne gora je zato biotska raznovrstnost.

#Gore so pomembne/#MountainsMatter

Predstavitveno gradivo FAO v angleškem jeziku (PDF 1,4 MB)

***

Gore sodijo med najveličastnejše pokrajine na Zemlji. Njihova edinstvena višinska razčlenjenost, stisnjeno navpično zaporedje rastlinsko-podnebnih pasov in nedostopnost so z osupljivimi prilagoditvami na izjemne razmere oblikovali enkratne in neponovljive oblike življenja.

Biodiverziteta vključuje pestrost ekosistemov, vrst in genskih zapisov. Gorska območja so zatočišče številnih endemičnih vrst. Izoblikovanost površja, zlasti velika višinska razčlenjenost, nakloni in ekspozicija, omogočajo različne možnosti gojenja številnih ekoloških pridelkov, vzgoje rastlin, živinoreje in gozdarstva.


Opuščena planina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vendar pa podnebne spremembe, neustrezna kmetijska raba, intenzivno rudarjenje, prekomerna sečnja in krivolov predstavljajo resno grožnjo biotski raznovrstnosti. Spremembe rabe tal in naravne nesreče zmanjšujejo biodiverziteto in jo delajo še bolj ranljivo in krhko. Degradacija ekosistemov, izguba življenjskega prostora in migracije nezadržno praznijo gorska območja. Posledica je izguba avtohtone, okolju lastne, starodavne dediščine domačega prebivalstva.


Souporaba gorskega sveta. (Fotografija: Borut Peršolja)

Trajnostno upravljanje biodiverzitete gorskih območij mora biti ena od ključnih nalog svetovne skupnosti.

***

Sinonim za biotsko raznovrstnost, to je bogastvo vrst in življenjskih združb na določenem območju, ki se kaže v njihovi ekosistemski, vrstni in genetski različnosti, kompleksnosti, tudi v Sloveniji ne more biti kapital.


Gozdna vlaka kot življenjsko okolje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vzdrževanje odprtih, osiromašenih habitatov slovenskega visokogorja, največkrat pomeni ohranjanje krav (predtem pa konj in ovac). Zdi se, da sploh ni pomembno, s kom se pogovarjamo v hribovitih območjih Slovenije: naj bo to kmet, vladni uradnik ali skupina za varstvo prostoživečih rastlin in živali. Vsi vam bodo povedali, da so edini in resnično pravi odgovor le – krave. Če podvomite v njihovo upravljanje zemljišča, vsi po vrsti prikličejo v spomin grozoto premalo intenzivne paše in z njim povezanega zaraščanja površin. Toda: kako lahko domači (celo nacionalni!) ekosistem trpi zaradi premalo intenzivne paše prežvekovalca iz Mezopotamije?


Žabji kralj Alenke Sottler. (Fotografija: Borut Peršolja)

Satoyama je japonski izraz, ki označuje območja med vznožjem gore in obdelovalnim zemljiščem, ki so se izoblikovala v preteklosti ob součinkovanju ljudi in narave. Ta območja ohranjajo biodiverziteto, ljudem pa zagotavljajo dobrine in storitve, potrebne za človeško blaginjo. Čemur v nekaterih delih sveta rečemo varstvo narave, je v Sloveniji dejansko prizadevanje za ohranitev kmetijskih sistemov iz prejšnjih stoletij (in celo tisočletij). Pokrajina, ki jo poveličujemo, je pokrajina, ki je prevladovala pred (več kot) sto leti. Ko varujemo zemljo pred posegi narave (ne pa pred človekom!), je to tisto, kar dejansko poskušajo ohraniti ali ponovno ustvariti.


Idealistična podoba gorske pokrajine. (Fotografija: Borut Peršolja)

Del biodiverzitete je nedvomno tudi to, kaj posameznik vidi v naravi in kako to občuti, opiše, zapiše. K oblikovanju vrednot veliko prispeva turizem in njegovo oglaševanje. Turizem je danes veliko bolj kompleksen kot v preteklosti, zato so tudi njegove naloge segajo na številna, odgovorna področja. Poleg razvoja ponudbe, trženja in prodaje turističnih storitev destinacije, ima turizem sočasno nalogo ohranjanja naravne in kulturne dediščine, zadržanja identitete kraja ali celotnih pokrajin, očuvati biodiverziteto …


Gore: realističen svet. (Fotografija: Borut Peršolja)

S pandemijo novega koronavirusa smo zelo nazorno dobili pomembno utemeljitev za nekaj, v kar tudi sam trdno verjamem: biotska raznovrstnost je nujna za človekovo zdravje in navsezadnje tudi za njegovo preživetje.

Narava je živo bitje. Čas je za sprejetje zakona, ki bo določil, da je narava skupaj z vsemi svojimi fizičnimi in metafizičnimi prvinami nedeljiva, živa celota, ki ima zatorej »vse pravice, pooblastila, dolžnosti in obveznosti pravne osebe«. To je bilo tudi idejno izhodišče (zdaj že ukinjenega) varuha pravic gora.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Več:
#GORE SO POMEMBNE: MEDNARODNI DAN GORA

LAČNI ZNANJA ODHAJAMO IZ PLANINSKE KOČE

MEDNARODNI DAN GORA. TODA NE V SLOVENIJI.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !