RODOVITNOST KAMNA

Otok Krk leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu. Krk, Insula Aurea/Zlati otok, je po površini drugi največji hrvaški otok (405,22 km²). Dolga leta je veljal za največjega, vendar so zadnja geodetska merjenja pokazala, da je otok Cres nekoliko večji (405,70 km²). S celino je Krk od leta 1980 povezan s Krškim mostom (bivši Titov most).


V bronasti dobi se je začela predelava mleka v sir, zato se je povečalo število glav živine, verjetno pa se je okrepil tudi proces krčenja gozdov na račun pašnikov za živino. To je obdobje velikih sprememb tudi na otoku Krku. (Fotografija: Borut Peršolja)


Na poti na Obzovo (568 m), najvišji Krški vrh. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kamnito površje prebadajo posameznimi grmički in lepo izoblikovane zatrepne grape. V zavetju burje je zraslo višje rastje, ki pa sega samo do obritega roba. (Fotografija: Borut Peršolja)


Delane vrtače kot rezultat preživetja prebivalstva s tistim, kar je imelo. Večina delanih vrtač se žal pod težo časa in neuporabe podira. (Fotografija: Borut Peršolja)

Osrednji del otoka je zgrajen iz apnenca, apnenčaste breče in dolomita spodnje kredne starosti, na katere je čez prehodno območje dolomitnih breč naložen karbonatni kompleks zgornje kredne starosti, ki je sestavljen iz menjave apnenca, dolomita in rudistnega apnenca.


Kam le je odšla vsa prst – ponekod pol metra, marsikje tudi meter debela – ki je zalivala in povezovala kamnite bloke? (Fotografija: Borut Peršolja)


Na otoku so razširjene grobozrnate breče eocenske/oligocenske starosti, ki so nastale med orogenetskim gubanjem po odlaganju fliša. (Fotografija: Borut Peršolja)


Na vrhu smo. Na vrhu česa? (Fotografija: Borut Peršolja)

Kraške kali označujejo biološka produktivnost, nenavadno bogata biotsko raznovrstnost in pokrajinska pestrost, zapleteni biogeokemijskimi cikli in prepleteno kroženje snovi. Kali po definiciji spadajo v mala močvirja. V varstveni biologiji jih označujemo kot vmesne habitate, saj prek njih živi svet medsebojno komunicira ter povezuje svoje bolj ali manj izolirane ter ločene populacije ali išče prehranjevališča ob selitvah. Vsi večji in pomembnejši kali (teh je po nekaterih podatkih kar 317) na z naravno dediščino bogatem Zlatem otoku so predvideni za zaščito kot območja naravnih vrednot.


Kali predstavljajo estetsko nenavadno lepo prvino pokrajine. Njihova pravilna krožna struktura pritegne našo pozornost. (Fotografija: Borut Peršolja)


Ledeniško obrušene skale (eratični bloki) govorijo o obdobju, ko je bila morska gladina nižja vsaj za sto metrov, kot je danes. (Fotografija: Borut Peršolja)

Sedimentološka raziskovanja – zlasti prisotnost moren (na primer doktorsko delo Ljerke Marjanac iz leta 2012 z naslovom PLEISTOCENE GLACIAL AND PERIGLACIAL SEDIMENTS OF KVARNER, NORTHERN DALMATIA AND SOUTHERN VELEBIT Mt. – EVIDENCE OF DINARIC GLACIATION) dokazujejo Dinarsko poledenitev na širokem območju, ki vključuje otoke Krk, Rab in Pag, velik del severne Dalmacije in celoten Velebitski kanal. Sledi nakazujejo najmanj tri faze napredovanja in umikanja ledu. Radiometrična datiranja sedimentov nakazujejo srednjo pleistocensko starost.


Pobočja, stroka jih v novejšem času imenuje tudi kama-terasa, so vzpetine nepravilnih oblik, ki so nastale iz fluvioglacialnega gradiva odloženega na ledenik ali obenj. (Fotografija: Borut Peršolja)


Reklama za lego kocke (iz danske fraze ”leg godt”, kar v prevodu pomeni ”igraj se dobro”). (Fotografija: Borut Peršolja)


Baščanska Draga: geomorfološki učbenik od A do Ž. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kljubovanje? Uživanje? Izstopanje? (Fotografija: Borut Peršolja)

Otok Krk ima 210,3 km obale. Od tega je 190 km kamnite (90,3 %), 5,4 km debelozrnate (2,6 %), 2,5 km peščene (1,2 %), 1 km močvirne (0,5 %) in 11,4 km umetne (5,4 %). V obalnem pasu prevladujejo karbonatna pobočja, ki jih razrezujejo številne hudourniške grape. Usedline, ki sestavljajo plaže, so zato večinoma debelozrnate. Med kamninami prevladujejo:
– karbonatne kamnine (apnenec, dolomitizirani apnenec in kalcitno–dolomitna breča),
– fliš,
– nanosi in
– drobirske ter peščene plaže.


Za mnoge eden lepših del Jadrana. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kdo varuje koga? Razmršenost frizure ni modna muha, temveč stalnica. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kakor v gorah, tako v dolini. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !