KDOR SEJE CESTE, ŽANJE PROMET

Pred tremi tedni je bil po naročilu agrarnih skupnosti Velika planina, Mala planina in Gojška planina, odsek dosedanje gonske in planinske poti, ki pelje izpod Apnene doline do vrha Sušav (celotna trasa poti pelje iz Stahovice, mimo svetega Primoža, čez Sušave in pod Pirčevim vrhom do Male planine), s pomočjo bagerja razširjen v kolovoz. Prvo poročilo o posegu je bilo objavljeno na spletnem mestu Gore in ljudje.

Strojna gradbena dela so bila izvedena s ciljem, da se izboljša dostopnost za živino, ki se čez poletje približno tri mesece pase na planini.

Poseg je bil izveden brez upravnih in drugih soglasij in brez soglasja skrbnika planinske poti – Planinskega društva Domžale.

Prevladujoča in vsakodnevna raba planinske poti je bila doslej (in tako že vsaj dve desetletji) planinska: obiskovalci smo po njej hodili v vsakem letnem času.

Odgon živine se opravlja dvakrat letno: ob začetku pašne sezone in ob vrnitvi v dolino. Zadnji skupni, organizirani in številčni odgon je bil pred skoraj dvema desetletjema. V zadnjih letih gonijo na planino dva ali trije posamezniki trop približno tridesetih krav. Ostale krave so na planino pripeljane.

Poseg je izveden grobo in nestrokovno. Poseg po mojem mnenju ni bil upravičen, še manj nujen. Za tiste, ki smo hodili po poti peš, je bila dosedanja pot v skladu s planinskimi standardi. Da, bila je potrebna obsežnejših vzdrževalnih del, zlasti zaradi sanacije linijskih vodnih erozijskih žarišč. Ta dela so bila v letošnjem društvenem programu tudi načrtovana in bi bila izvedena do začetka septembra.

Doslej sem dvakrat sodeloval pri odgonu živine na planino. Bolj ko je bila pot ozka, lažje delo smo imeli. Krave so se zvrstile v kolono in so sledile pokrajini in nagonu (priznati moram, da tudi palica ni umanjkala). Širša mesta so povzročala gonjačem veliko preglavic, saj je bila izbira smeri kar naenkrat podobna obzorju.

Objavljam svoje fotografije, ki so bile posnete v nedeljo, 27. junija 2010 popoldan ob sestopu z Male planine in fotografije Lojzeta Pirnata, ki so bile posnete ob ogledu 17. junija 2010.


Stopnice, kot del protierozijske zaščite, v vrhnem delu Sapne steze pod robom Male planine. Dela so bila izvedena 5. junija letos. (Fotografija: Lojze Pirnat)


Ročno urejanje odvodnjavanja in nameščanje protierozijske zaščite. Pri akciji, ki je potekala pod okriljem Kamniško bistriškega MDO, je sodelovalo 15 markacistov iz različnih planinskih društev. (Fotografija: Lojze Pirnat)


Odsek poti, ki vodi po pobočju Pasje peči, je izpostavljen in ga pozimi odsvetujemo. Gre za dober korak širok pas razgledne in višinsko malo razgibane poti pod Pirčevim vrhom. (Fotografija: Borut Peršolja)


Idilično lep odsek se izteče na vrhu Sušav oz. pri Mojčini bajti, kjer nadaljujemo lahko čez Pirčev vrh ali pa se spustimo proti svetemu Primožu. (Fotografija: Borut Peršolja)


Na novo urejeno počivališče na temeljih nekdanje Mojčine bajte. Jasa je obdana s košatimi macesni. (Fotografija: Borut Peršolja)


Prve razgaljene posledice strojne nadelave poti. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kanali za odvodnjavanje niso utrjeni, zato jih je voda že načela. Zajezitvena bruna na spodnji strani so že razgaljena.(Fotografija: Borut Peršolja)


Pobočni useki poti so odprti in neutrjeni, kamninsko gradivo različne velikosti se usipa. Zaradi težke prehodnosti so stalni obiskovalci kamenje že odmetali s poti. (Fotografija: Borut Peršolja)


V napoto so bila tudi drevesa. (Fotografija: Borut Peršolja)


Notranji del poti (na levi strani fotografije) je že uhojen, zunanji del ostaja neutrjen. Nameščena je ograja, ki je obiskovalci poti nismo pogrešali, še manj potrebovali. Humano je namenjena zaščiti živine. (Fotografija: Borut Peršolja)


Prva (in hkrati zadnja) gradbena faza kolovoza. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zračno štrleče korenine ali mangrove na robu Grintovcev. (Fotografija: Borut Peršolja)


Splanirana širina ranjene planinske poti skoraj povsod dosega štiri do pet korakov. (Fotografija: Borut Peršolja)


Nesprijeti grušč oz. kamninski material fosilnih melišč je do odprtega posega povezovalo rastje s koreninami. Stabilnost tal je porušena. (Fotografija: Borut Peršolja)


Sveže odprto in sveže fotografirano. (Fotografija: Borut Peršolja)


Ovinki (levi in desni) so lepo zglajeni, pravilno nagnjeni in priročni za uporabo vsega, kar je hitrejše od hoje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Posutje ovinka preprečuje zdrs ob veliki hitrosti. Ali pač? (Fotografija: Lojze Pirnat)


Gonska pot, planinska steza ali gradbišče kolovoza? (Fotografija: Borut Peršolja)


Razkrita idila gradbene vneme. (Fotografija: Borut Peršolja)


Pobočni in erozijsko-denudacijski procesi so oživeli. Kolovoz je spremenjen v živo učilnico geomorfologije gorskega sveta. Izkoristite to edinstveno priložnost (če ste zamudili tisto na Zelenici, V Lazu in na Svečici). V vseh naštetih primerih gre za avtorsko delo pripadnikov istega stanu. (Fotografija: Borut Peršolja)


Od kje izraz živa skala? (Fotografija: Borut Peršolja)


Pridemo tudi na dom. Je kdo omenijal rolling stonse? (Fotografija: Borut Peršolja)


Celotno pobočje poraščajo značilno “pijana” drevesa oz. drevesa z ukrivljenim prirastiščem. Ukrivljenost je rezultat gruščnate podlage, ki je slabo sprijeta in počasi, a vztrajno drsi. Ravnovesje sil je zaradi gradbenega useka, ki v višino sega do pol metra, porušeno. Scenarijev za vzpostavitev ravnovesja pa je več, večinoma jih beremo v poglavjih o naravnih nesrečah zaradi nepremišljenega posega človeka. (Fotografija: Borut Peršolja)


Površinsko majhen, a lep primerek pretrte kamnine, pomešane s prstjo. Če dodamo še nekaj izpodnebne vode, je rezultat takšnega recepta znan pod imenom blatni ali murasti tok. (Fotografija: Borut Peršolja)


Najboljše, v našem primeru najbolj vznemirjajoče, vedno pride na koncu. Za razumevanje spremenjene pokrajine je treba najprej pogledati naslednjo oziroma spodnjo fotografijo. (Fotografija: Borut Peršolja)


Stanje istega odseka poti pred posegom. (Fotografija: Lojze Pirnat)


Pas zemljišča, širok dva gojzarja (natanko toliko je uhojenega), zadošča za hojo v večini primerov in večini osebkov. Vse ostalo je nadstandard odstavnih, prehitevalnih in uničevalnih pasov. (Fotografija: Borut Peršolja)


Trenutno ena najvišjih njiv v državi. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zlorabljeni stroj. Ali pa je bila samo kršena uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju? (Fotografija: Gore in ljudje)


Približno 45 minut nižje je še vedno v uporabi (originalna) pot, ki se ji reče V ploščah. Razlika je očitna. (Fotografija: Borut Peršolja)


Izsek zemljevida Kamniško-Savinjske Alpe z vrisanim odsekom (modra črta ob planinsko rdeče obarvani poti).

Vprašanja:
- so bila za ta poseg uporabljena evropska sredstva?
- je lastnik želel zgraditi kolovoz zato, da lahko to večjo površino odmeri zemljemerec kot planinsko pot, saj se mu ta površina po zakonu o planinskih poteh odšteje od odmere za katastrski dohodek?
- so kolesarji dobili nov poligon, celo s pripravnimi globokimi jarki, ki omogočajo adrenalinske skoke?
- je planinsko društvo v primeru souporabe poti (gonska, kolesarska, planinska) skrbnik samo označb na planinski poti (markacije, smerokazi) ali tudi zemljišča samega?
- kdo naj gradbišče uredi do stanja uporabnega dovoljenja?

“Kdor želi posaditi dva kmeta za isto mizo, mora najprej enega ubiti” je star ljudski rek iz okolice Weissbacha na Solnograškem v Avstriji. Verjemem, da je tako samo v naduti Avstriji. Sploh pa v našem primeru ne gre za mizo. Gre za vejo, na kateri sedimo in si jo režemo z buldožerjem.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “KDOR SEJE CESTE, ŽANJE PROMET”

  1. Grega komentira:

    Če se že omenja kolesarje.
    Komentar bi lahko bil napisan tudi drugače>Kolesarji smo izgubili poligon.

    Pot smo kolesarji uporabljali za spust iz VP, večina se nas drži načel in etike kolesarjenja po planinskih poteh, torej ne delamo škode, ne divjamo nepotrebno in ogrožamo pešcev, ne blokiramo zadnjega kolesa ter ne sekamo ovinkov. Seveda se najdejo tudi izjeme in kolesarji, ki jim je užitek sam ohitros in spust in ob tej svoji želji včasih izgubijo glavo in delajo neumnosti. Ampak vseeno na tej poti ne beležimo kakšnih večjih sporov oz. konfliktov med kolesarji in pohodniki.

    Z na novo trasirano potjo smo izgubili enega izmed lepših spustov iz VP in v kolesarskih krogih ne podpiramo rekonstrukcije AC odseka na VP.

  2. Pepi komentira:

    Zanimivo, sem prebral, in kaj naj rečem drugega kot to, da je v Kamniku vse možno, a za enega je to dovoljeno in požegnano z vsemi dovoljenji, za drugega pa je to prekršek, ki si ga ogledajo inšpekcijske službe vseh vrst in vse po vrsti napišejo odločbe z globo. Prav zanima me, ali je te zadeve že komentiral kateri od inšpektorjev?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !