Arhiv za ‘ Triglavski narodni park’ Kategorija

V IMENU NARAVE, 36. EPIZODA: GORE IN GORNIŠTVO

Nedelja, Julij 3rd, 2022

Podkast V imenu narave, s podnaslovom »o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo«, enkrat na mesec zavzeto pripravlja odlična televizijska novinarka in urednica Meta Ornik.

Tokrat sem bil njen sogovornik: o gorah, o gorništvu in (moji) odvisnosti od te pokrajine. Meto sem v fazi priprave podkasta zasul s prispevki, a je z novinarsko strokovnostjo učinkovito odbila blogerski napad in samostojno spletla odlično rdečo nit pogovora. Zato sva bila uglašena (gorniška) naveza in po dolgem, dolgem času sem bil zadovoljen – tako s povedanim v korist gorske narave, kot tudi s profesionalnim vzdušjem pogovora.

Zato jutri, v ponedeljek, 4. julija 2022 vabljeni k poslušanju 36. epizode in izmenjavi mnenj!


Gorništvo je naravi prijazno, a ni brez vpliva. Zasvojljivost s prvinami gora je hitro in vseživljenjsko. (Fotografija: Borut Peršolja)


Narava, gore pa še posebej, je pokrajina otrok, mladostnikov in mladih. (Fotografija: Borut Peršolja)


Starosvetna Velika Planina: dvatisočletna souporaba gorskega sveta. (Fotografija: Borut Peršolja)


Triglav že dolgo ni več kraljestvo, ki ga je občudoval Kugy. Je ogledalo slovenske potrošniške družbe. (Fotografija: Borut Peršolja)


V vodi je raztopljena vsa pokrajina. Tudi človek z odtisom njene evolucijske rabe. (Fotografija: Borut Peršolja)


Naravo je treba brati z nogami. (Nenadejano srečanje z lovcem na Lepem kamnu je za nekaj ur osvobodilo nagačenega svizca.) (Fotografija: Borut Peršolja)


Smeti so velik civilizacijski problem. Smeti v slovenskih gorah v glavnem niso več problem. Hvala mladim, njihovim mentorjem in vodnikom, ki so z odgovornim obnašanjem očistili gore in postavili visoka merila odgovornosti. (Fotografija: Borut Peršolja)


Plezanje je … vse. Oprimek znanja, drznost razgleda, sreča druženja. (Fotografija: Borut Peršolja)


Vodenje je vznemirljivo, saj nikoli ne izostanejo radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast, ki nam omogočajo življenje z naravo. (Fotografija: Mateja Peršolja)


Aljaž bi danes omejil število obiskovalcev Triglava; na prvo mesto bi postavil varnost in doživetje obiskovalcev. (Fotografija: Borut Peršolja)


Iz gora vse priteče v dolino. Zato se reševanje odpadnih voda začne z zmanjšanjem porabe in udobja v planinski koči, takoj zatem pa s kakovostnem čiščenjem. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kultura sebkov je zunanji izraz potrošniškega pohodništva; gorništvo na prvo mesto postavlja vzpon in doživetje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Stojim na vrhu gore in opazujem svet pod seboj. Ta razgled so užili že številni pred mano. Razkriva se od pradavnine in se leto za letom barva v odtenke sonca. Moj vzpon ni zato nič posebnega, v njem ni hrabrosti, zaradi katere bi zgodba lahko zašla v knjige. Moj vzpon je poseben zato, ker sem sebi priznal, da imam gore rad in da sem srečen v njih. (Fotografija: Mateja Peršolja)


Če takrat, ko smo v gorah, gora ni v nas, s kakšno pravico smo sploh na gori? (Fotografija: Borut Peršolja)


Kaj ti bo drevo, če ni gozda?
Kaj ti bo nebo, če ni sonca?
Kaj ti bo amonit, če ni morja?
Kaj ti bo rodovitnost, če ni ploda?

Kaj ti bo širjava, če ni kril?
Kaj ti bo hitrost, če ni tekmovanja?
Kaj ti bo stop, če ni oprimka?

Kaj ti bo korak, če je le tišina. (Fotografija: Borut Peršolja)


Dvojina: dolina in vrh, vzpon in spust, prilagoditev in preživetje. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (5)

Četrtek, Junij 30th, 2022

(Gradivo za inštruktorski tečaj. Prosim in hvala!)


Robne stvari najbolj izostrijo sliko dogajanja. (Fotografija: Borut Peršolja)

Mediji so po novinarski konferenci Triglavskega narodnega parka med drugim tudi poročali:

- »Med novostmi je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.«

Pa si jih podrobneje poglejmo:

Takoj se zastavi uvodno vprašanje, zakaj je bilo ob številnih obstoječih kodeksih ravnanja/obnašanja v naravi/gorah

(Obisk v naravi, Častni kodeks slovenskih planincev, Zavod RS za varstvo narave, Odgovorno in varno čez planinske pašnike …) ter izoblikovanimi lastnimi pravili obnašanja v TNP treba pripraviti nove »praktične napotke«?

Predvsem je treba ves čas, stalno in inovativno, predstavljati in utrjevati obstoječa pravila obnašanja v TNP!


To ni opozorilna tabla. To je poziv k akciji! (Fotografija: Borut Peršolja)

***

- »10 praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka«
Že v naslovu se odpirajo naslednja vprašanja:
- zakaj deset napotkov, če pa jih je v besedilu več (na primer v istem napotku kampiranje/kopanje in oprema/odpadki)?
- zakaj napotki (//kar pojasnjuje ali svetuje), če pa so med njimi tudi štiri prepovedi?
- zakaj »praktičnih« napotkov?; ali obstajajo tudi nepraktični napotki?
- zakaj »skrbno«, če pa že »odgovorno« vključuje tudi skrbnost; //odgovóren: ki zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost;
- zakaj zgolj narave TNP, če pa je naloga TNP »ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostni razvoj«?

Gradivo pa v celoti spregleduje podnebne spremembe, ki že vplivajo tudi na vsakokratno aktivnost posameznika v naravi/gorah.


Močni nalivi povzročajo pokanje povrhnjice Zemlje. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Piktogram o rabi družbenih omrežij«
Piktogram, ki naj bi govoril o družbenih omrežjih, prepoveduje trganje rastlin. V svetu, zlasti v zavarovanih območjih, so že znani ustrezni piktogrami, celo opozorilni znaki/table, ki opozarjajo na različne vidike nevarnosti sebkanja. Problematika kulture sebkov oz. neznosnega, vsiljivega in za vsako ceno doseženega fotografiranja, še zlasti pa fotografiranja/snemanja iz zraka (s pomočjo dronov) je zelo pereča tudi v TNP. Med poskusi stvaritve sebkov je iz leta v leto več nepotrebnih smrti (žal tudi pri nas) – največkrat v vodi in pri padcih. “Killfi”, “ekstremni selfiji”, “smrti zaradi samovšečnosti” so postali odraz neodgovorne in vase zagledane popolne odtujenosti od narave.


Lep sem! (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Družabna ali družbena omrežja …«
Odgovor je v slovenski strokovni in jezikovni javnosti znan in dorečen – družbena omrežja.


Še lepša sem! (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Varno obiskovanje …«
Absolutne varnosti v naravi/gorah (pa tudi sicer v življenju) ni. Narava/gore vedno prinaša tveganje, pustolovščino. Tveganja ne moremo (pa tudi ne smemo!) izključiti, lahko pa ga v veliki meri obvladujemo. Namesto dovršne besede varno je zato bolje uporabiti nedovršno obliko, besedo varneje, saj pri tem ne gre za enkratno dejanje, temveč celoten proces kakovostne=varnejše izvedbe dejavnosti v naravi/gorah. Tako izključimo absolutno varnost, ki je v naravi/gorah preprosto ni in vpeljemo soodgovornost vsakega obiskovalca narave/gora za svoja dejanja in lastno varnost. Zato namesto: Varnega > Varnejšega obiskovanja.

In ne pozabiti: o nesrečah v naravi/gorah, zlasti s smrtnim izidom je treba medijsko poročati spoštljivo, zadržano in v luči narave ter odnosov, ki vladajo v njej.


Varnost v gorah je tesno povezana z znanjem o naravi. In največ nesreč v gorah, v katere so vpleteni otroci, je na igralih ob planinskih kočah. Ker narava sama po sebi ni dovolj igrivo igrišče … (Fotografiji: Borut Peršolja)

- »Nabiralništvo …«
V Triglavskem narodnem parku je dovoljeno nabiranje gob … > BOLJE: Samo v tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega park je dovoljeno nabiranje gob …

- »Pašništvo …«
Glej komentar na zgibanko Odgovorno in varno čez planinske pašnike.

- »Priprava na …«
»Eno ali večdnevni obisk narodnega parka načrtujemo glede na vreme, prometne obremenitve izhodišč, razpoložljivost parkirišč, čas, ki ga imamo na voljo in fizične zmožnosti.«

Priprava na eno ali večdnevni obisk/izlet/turo se bistveno razlikujeta!

Vse pa se začne z (gorniškim) znanjem, védenjem o gibanju in ravnanju v naravi/gorah ter o značilnostih narave/gorskega sveta. Aktivnosti v naravi/gorah se lotevamo le ustrezno usposobljeni in opremljeni, postopoma in z vajo. Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi. Pri izbiri ture upoštevamo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.


Zmedenost pojmov vodi v zmedenost organizacije. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Vreme …«
»… poleti je vreme v gorskem svetu zelo nepredvidljivo … V popoldanskem času so pogoste nevihte tudi v sončnih dneh.«

Ljubezen je zato enkratna, ker je vedno tudi nepredvidljiva.

Voda je tista, ki ustvarja vreme. V ozračju, ki nas obdaja, se neprenehoma nekaj dogaja. Gorsko vreme je bolj spremenljivo kot dolinsko, ni pa nepredvidljivo. Če smo dovolj pozorni (in imamo ustrezno znanje), lahko ob gibanju v naravi/gorah pravočasno prepoznamo pojave, ki so znanilci prihodnjih vremenskih dogodkov.

Vremenske napovedi za en dan vnaprej so zelo točne. Upoštevati moramo, da je lahko urnik dogajanja kljub vsemu drugačen od sprva napovedanega. Če je na primer poslabšanje vremena napovedano za popoldne, in ga takrat še ni bilo, obstaja verjetnost, da bo poslabšanje prispelo zvečer. In obratno: če je poslabšanje napovedano za popoldan, lahko fronta prehiti napoved, in naše kraje doseže že zgodaj dopoldan.


Sahara na obisku. (Fotografija: Borut Peršolja)

V naravi ni nič stalnega – razen spreminjanja. Zato prav z izleti na najboljši način spoznavamo in raziskujemo te spremembe. Dejavnosti v naravi načrtujmo vse leto in tako skrbimo za stalno in redno gibanje. Doma naj nas ne zadrži vreme, ki ni sončno. Oblačnost, veter, dež in sneg so izvirne vrednote slovenske pokrajine, ki nam omogočajo kakovostno gospodarjenje z naravnimi viri in udobno bivanje. V številnih delih sveta padavin ni ali pa jih je zelo malo. V Sloveniji imamo od 90 do 130 padavinskih dni na leto. Sprejetje nesončnega vremena kot vsakdanjega in neobremenjujočega je pomembno v vsakdanjem življenju. Še zlasti je navajanje na različne vremenske razmere pomembno, ko načrtujemo večdnevno bivanje v naravi/gorah.

Če med letom vse dejavnosti v naravi izvajamo samo v idealnih razmerah, imamo med daljšim deževjem z organizacijo življenja in vzdrževanjem dobrega razpoloženja veliko težav. Zato se čim bolj pogosto odpravimo v naravo, tudi v dežju, megli, snegu z dežnikom v roki.

Od tod sklep: nismo slabo pripravljeni samo na nepredvidljivo, odzvati se ne zmoremo/znamo niti na verjetne, celo zelo verjetne situacije. In vsemu temu smo priča tu, v bogati dediščini kao zahodnega racionalizma, kjer smo ponosni na svoj tehnološki razvoj; a smo dolgoročno tudi samouničujoče žrtve kratkoročnih ekonomskih interesov.

- »Parkiramo …«
Parkiramo na javnih parkiriščih in uporabljamo javni potniški promet. > BOLJE: Uporabljamo javni potniški promet, parkiramo na javnih parkiriščih in …

- »Voda …«
Voda je v napotkih omenjena dvakrat (»enako pomemben kot voda …«, »… imejte zadostne količine vode«). Imam občutek, da bo letošnje poletje zelo poučno in prelomno … Večina stalnih izvirov nad dnom dolin je že sedaj suhih. Voda bo v planinskih kočah, kjer je že sedaj izjemno draga, postala cenovno težko dosegljiva dobrina …


Evolucija ima tudi stranske, suhe rokave. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Večdnevni …«
»Večdnevni pohod …« > Izlet, pohod, tura imajo v gorništvu natančne pomene. V Triglavskem narodnem parku gre pri večdnevnih dejavnostih po vsej verjetnosti za turo in ne za pohod.

»rezervna in zimska oblačila« > BOLJE: topla oblačila

- »Varnost za psa …«
»Če se na pot odpravimo s psom, izberimo pot, ki bo zanj varna.«

Lepo je, da poskrbimo za varnost hišnih ljubljencev. Neprimerno, skoraj perverzno pa je, da beseda varnost v povezavi z njegovim lastnikom, obiskovalcem narave/gora, ni niti omenjena …

***

Projekt VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, spremljam z mešanimi občutki. Eden od njih me namreč navaja k sklepu, da je projekt pomembnejši sam po sebi, kot pa dolgoročna vpetost v razvoj Triglavskega narodnega parka.

O tem pa v naslednjem prispevku.

***
SPOSOJENO. IN VRNJENO. (4)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (3)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (2)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (1)

  • Share/Bookmark

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (4)

Ponedeljek, Junij 20th, 2022

(Gradivo za inštruktorski tečaj. Prosim in hvala!)

Množičnost obiska slovenskih gora je velik problem. Vsakomur je jasno, da se spremembe v široki problematiki obiskovanja narave/gora dogajajo. Še več: dogajajo se celo zelo hitro – hitreje od pričakovanj, ocen in napovedi.

Dogajanje opazujemo od zunaj in od znotraj. Ob tem smo razcepljeni: smo del realnosti, a hkrati gledamo nanjo, kot da obstaja še nek (navidezni) zunanji pogled. V resnici zunanjosti ni več in edina pot do sprememb je pot od znotraj.


Zakaj hodimo v gore? (Fotografija: Borut Peršolja)

Vključenost namišljenega zunanjega pogleda je namreč tista, ki preprečuje (!), da se nič ne spremeni: vemo, da je tako, a vse kar počnemo, počnemo tako, da se pokaže, da tega ne vemo zares. Pokaže se, da v videno, občuteno, zaznano ne verjamemo zares. Problem ni ta vednost sama po sebi, temveč zanikanje vednosti v smislu: ja, vemo, da imamo ta problem, zdaj pa se moramo prilagoditi! (Prilagajanje nikakor ni rešitev. Na dolgi rok gre za spiralo, ki celotno dogajanje vleče samo še navzdol. Prilagoditev tudi ni socialna kategorija, temveč kategorija »privilegirancev«, izbrancev. Prilagodili se bodo zlasti lastniki zemljišč in najbogatejši, tisti, ki lahko …)

Gre za nenehno utajevanje realnosti, ki se izvaja v imenu namišljenega dejstva, da vse vemo in s tem ustvarimo nov vtis, da smo tako rekoč že vse naredili. Prav ta vednost nam preprečuje, da bi videli, da dejansko v resnici, ne verjamemo. Več kot je informacij, manj je vednosti. Pod črto to pomeni, da problema v resnici ne poznamo ZARES. Ali pa ga preprosto ne jemljemo dovolj ZARES.

***

V zgibanki Smer TNP (december 2020) glede »Ukrepov in orodij za učinkovito usmerjanje obiska« beremo:

»- informiranje in izobraževanje obiskovalcev, turističnih ponudnikov in lokalnega prebivalstva,
- ureditev informacijskih točk in postavitev informacijskih tabel,
- priprava vsebin za interpretacijo naravne In kulturne dediščine,
- oblikovanje novih atraktivnih in inovativnih turističnih produktov,
- spodbujanje obiska alpskih dolin in prelazov brez osebnega vozila – peš, s kolesom ali z javnim prevozom.«


Naslovnica zgibanke Smer TNP.

V tem TNP-institucionalnem sistemu upravljanja z obiskom je zaznati vrsto pomanjkljivosti:
- (Gorniško) usposobljeni obiskovalci so popolnoma spregledani. Ne, ne gre za informiranje, ki mu sledi zgolj hitro pozabljiva ozaveščenost. Gre za pomen vzgoje in izobraževanja (=naučenega) ter različnega usposabljanja (z znanjem, veščinami in izkušnjami) na dolgi rok, vseživljenjsko. Zlasti v uradnem šolskem sistemu uveljavljenih oblik gostovanja otrok in mladostnikov v naravi/gorah (športni dnevi, šole v naravi, dnevi dejavnosti …) in aktivnih učečih oblik (izleti, tabori …) v okviru prostovoljskih organizacij (taborniki, skavti, gorniki …), katerih delež in pomen je v resnici neprecenljiv.
- Enako velja tudi za vlogo vodnikov (različnih vrst; tudi glede na (ne)pridobitnost), tistih, ki v naravo/gore vodimo skupine obiskovalcev. Naša vloga je izjemno velika in se začne že s premišljenim načrtovanjem obiska (časovnim, prostorskim, številčnim, organizacijskim, logističnim …).
- Izrazito problematična je ureditev novih informacijskih točk in postavitev novih informacijskih tabel. Kdaj informativna tabla postane moteč dejavnik v pokrajini, da ne rečem, da jo celo onesnažuje? V dobi digitalizacije in mehkih oblik posredovanja informacij, je ta fizična, statična, neodzivna oblika komuniciranja z obiskovalci zares uporabna samo še malo kje (in malo kdaj ZARES). Postavljanje usmerjevalnih tabel je del nepotrebnega procesa urbanizacije gorskega sveta.
- In na koncu pridemo do »oblikovanja novih atraktivnih in inovativnih turističnih produktov …« Zelena, sproščena, aktivna promocija obiskovanja narave/gora zahteva kritičen razmislek in sodelovanje ZARES VSEH deležnikov – tistih, ki obiskovalce vabijo in gostijo, tistih, ki jih rešujejo in tistih, ki jim ostajajo problemi. Destinacijski, s strani države sponzorirani pohodniški turizem, ni samo poledica, temveč je eden ključnih vzrokov, da tovrstni problem sploh imamo …

***

Triglavski narodni park je z nenavadnim vabilom, z glavo PZS (=Pohodniška zveza Slovenije), na začetku junija, pred poletno sezono vabil na novinarsko konferenco. Poglejmo originalna ključna sporočila in kako so jih razumeli in svojim bralcem razložili mediji.


Vabilo na novinarsko konferenco TNP.

- STA, 3. 6. 2022
Avtor: tzu/zc, Nadaljujejo se prizadevanja za usmerjanje obiska v TNP

- »Projekt VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.«

- »Med novostmi je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.«

//O tem več v nadaljevanju oziroma v samostojnem prispevku.

- »Začeli so tudi s telemetričnim spremljanjem živali prek GPS oddajnikov, s katerimi so opremili pet divjih petelinov in tri belke. Izkazalo se je, da se divji petelin izogiba planinskim potem, zato je uveljavitev mirnih območij, ki usmerjajo ljudi na uporabo obstoječih poti, zelo pomemben ukrep, je ocenil Arih. Prepričan sem, da bo večina obiskovalcev razumela, da je ohranitev teh karizmatičnih vrst, s katerimi se lahko pohvalimo, tako pomembna, da se bodo pripravljeni odreči svojemu interesu nabiranja borovnic in gob na teh nekaj 100 hektarjih Pokljuke,” je o uveljavljanju mirnih con dejal Arih.«

// V sporočilu za javnost Za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka prilagajamo svoje navade TNP navaja: »Vmesne analize telemetričnih oddajnikov na osebkih divjega petelina kažejo vpliv prisotnosti obiskovalcev na njegovo gibanje. Izogiba se planinskim potem na razdalji več kot 150 metrov, poleti in jeseni pa se spusti tik pod gozdno mejo.«

Gre torej za to, da so koridorji (=planinske poti), ki omogočajo souporabo pokrajine in sobivanje živali in ljudi, izjemno pomembni. Problematično je neusmerjeno, nekontrolirano gibanje obiskovalcev »v strelcih« in nabiralniško gibanje v gozdu »čez drn in strn«.

- »Zavod za ribištvo Slovenije medtem nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera, ki ga izvaja že tretje leto zapored. Miha Ivanc iz omenjenega zavoda je pojasnil, da so do letošnjega leta iz jezera pobrali že skoraj 18.000 rib.«

//Niti besede pa ni o problematičnem, neustreznem, prekrškovnem/kaznivem, onesnaževalnem večdesetletnem delovanju Koče pri Triglavskih jezerih! Koča bi v letošnji sezoni morala ostati ZAPRTA!

- Delo, 8. 6. 2022
Simona Bandur, Najpomembnejše je umirjanje prometa


Članek v Delu z zamujenim naslovom.

- »Najpomembnejše je umirjanje prometa«

//Ne, najpomembnejše ni umirjanje prometa, saj je ta že posledica odločitve posameznika, ki želi svoj delovni, predvsem pa prosti čas preživeti v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka. Začeti je treba na začetku – pri načrtovanju, pri vzklili ideji, pri skorajšnji odločitvi in motivih, ki vplivajo na vedenje in opredelitev posameznika. V digitaliziranem svetu je z ustreznimi aplikacijami za najavo obiska ali rezervacijo prostega termina možno še pred »umirjanjem prometa« odločilno in pomembno vplivati na tok obiska.

Za vse pa vedno velja: o obisku narave/gora je treba poročati pošteno in zadržano. Komercialna sporočila – narava kot kraljestvo svobode – so neumestna.

- Dnevnik, 15. 6. 2022
Petra Mlakar, Odgovorno v Triglavski narodni park


Članek v Dnevniku je bil podprt s fotografijo koče, ki škoduje naravi.

- »Kar okoli dva milijona ljudi vsako leto obišče Julijske Alpe in Triglavski narodni park. Partnerji obsežnega projekta Vrh Julijcev se trudijo, da bi različne vplive na okolje čim bolj omilili in s tem zagotovili obstanek naravnega bogastva na tem območju, obiskovalcem pa zagotovili prijeten obisk.«

// Okolje in narava nista sinonima. Okoljevarstvo pomeni varovanje človekovega okolja na vseh ravneh – ciljna skupina okoljevarstva je izključno človek. Ciljna skupina naravovarstva pa so vse druge vrste na planetu. Obe obliki varstva izvajamo ljudje. Zato si obe gibanji lahko nasprotujeta – zastopata povsem različne interese, ker so ciljne skupine različne.

- »Da bi obiskovalci bolje spoznali redke živalske in rastlinske vrste ter njihova edinstvena življenjska okolja, v šestih planinskih kočah vzpostavljajo informacijske točke s podrobnejšimi informacijami. Na njih bodo obiskovalci bolje spoznali značilnosti in navade divjega petelina, belke, gozdnega jereba, triprstega detla, kotorna in dveh vrst dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.«

//Zakaj zgolj v šestih planinskih kočah? Vse planinske koče v Triglavskem narodnem parku morajo biti njegovi glasniki, podaljšana roka, »kjer bog ven roko moli«.

- »Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru so partnerji v projektu vzpostavili 19 mirnih območij.«


Samo konkurenca motivov? (fotografija: Borut Peršolja)

//O tem več v nadaljevanju oziroma v samostojnem prispevku.

- »Ozaveščeni obiskovalci so eden od ciljev Planinske zveze Slovenije pri tem projektu, zato bodo po besedah DP izobrazili več kot 70 varuhov gorske narave, doslej so jih že 370.«

//To z varuhi gorske narave je nedostojno, je totalen blef! PZS dvakrat prodaja ista gnila jajca! Ponavljam še enkrat: (gorniško) usposobljeni obiskovalci so popolnoma spregledani. Ne, ne gre za informiranje, ki mu sledi zgolj hitro pozabljiva ozaveščenost. Gre za pomen vzgoje in izobraževanja (=naučenega) ter različnega usposabljanja (z znanjem, veščinami in izkušnjami).

- »V sodelovanju s PZS bodo nadaljevali pridobivanje dovoljenj za nadgradnjo čistilne naprave v koči pri Dvojnem jezeru.«

//Niti besede pa ni o problematičnem, neustreznem, prekrškovnem/kaznivem, onesnaževalnem večdesetletnem delovanju Koče pri Triglavskih jezerih! Koča bi v letošnji sezoni morala ostati ZAPRTA! (So pa članek pospremili s fotografijo koče …

»Že res, da so pravila, ki jih uvaja projekt Vrh Julijcev, namenjena ohranjanju narave. Vendar bodo imeli dobrobiti od skrbnega in ozaveščenega načina obiskovanja Triglavskega narodnega parka tudi obiskovalci sami, saj se vanj odpravljajo prav zaradi njegovih posebnosti in miru, ki jim ga zagotavlja.«

//Kaj je to MIR v Triglavskem narodnem parku? Predvsem pa nikoli in nikdar ne pozabimo zakona, da je naloga TNP »ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostni razvoj«.

***

Lepota v naravi res ni merljiva (?), podoba gora pa ima dokazano, izpričano raziskovalni, preizkuševalni in (žal) predvsem neustavljivo vabljivostni pomen.


Naj bo res srčno in ne zgolj reklama. (Fotografija: Borut Peršolja)

Če v odlomku ribe zamenjamo z obiskovalci dobimo:

»Tudi letos se nadaljuje izlov obiskovalcev Triglavskega narodnega parka. Miha Planinec iz Zavoda za pohodništvo pravi, da je delo, ki poteka že tretje leto, zahtevno zaradi težko dostopne lokacije: »Izlov izvajamo z različnimi metodami, tudi z obilnimi naritniki, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti, a se v poletnem času na njih nabirajo zablodeli instagramarski obiskovalci. Tako postanejo naritniki obiskovalcem vidni in s tem neučinkoviti, zato jih moramo vsakodnevno čistiti.««

//V originalu: »Tudi letos se nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera. Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije pravi, da je delo, ki poteka že tretje leto, zahtevno zaradi težko dostopne lokacije: »Izlov izvajamo z različnimi metodami, tudi z zabodnimi mrežami, ki so se izkazale kot najbolj učinkovite, a se v poletnem času na njih nabirajo alge. Tako postanejo ribam vidne in s tem neučinkovite, zato moramo vsakodnevno čistiti mreže.«

Se nadaljuje!

***

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (3)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (2)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (1)

  • Share/Bookmark

VODNO RAVNOVESJE – MED PRITISKI IN NARAVNIMI ZMOŽNOSTMI

Ponedeljek, Maj 30th, 2022

(Na prošnjo Planinskega vestnika smo v CIPRA Slovenija aprila pripravili prispevek o pomenu vode v gorskih območjih. V majski številki Planinskega vestnika je znotraj prispevka Vodne novice izšla precej skrajšana različica članka, ki z avtorji predhodno ni bila usklajena. Uredništvo Planinskega vestnika je tudi samovoljno izbrisalo mene kot soavtorja članka.

Za razumevanje dejanskega odnosa Planinskega vestnika in PZS (=Pohodniška zveza Slovenije) do gorske narave je treba NUJNO prebrati tudi uvodnik Moč gore.

Celoten članek treh avtorjev je na svoji spletni strani objavila CIPRA Slovenija).

***

Špela Berlot, mag. Borut Peršolja, dr. Matej Ogrin – CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Z Ognjem v Alpah, tradicionalnim mednarodnim dogodkom CIPRE, ki ga obeležimo vsako leto drugo soboto v avgustu, opozarjamo na okoljske in razvojne probleme v Alpah. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo na občutljivost alpskega prostora. Zadnja tema Ognja v Alpah je bila prav vodno bogastvo v Alpah.

Vodne razmere v Alpah se zaradi podnebnih sprememb in vedno večjih družbenih pritiskov spreminjajo. Soočamo se s pojavom suš in pomanjkanjem kakovostnih vodnih virov, kar vpliva na družbo in ekosisteme. Alpska skupnost se prvič sooča z vodnim neravnovesjem, ki se kaže v pomanjkanju razpoložljive vode za potrebe kmetijstva, turizma, energetike in tudi oskrbe s pitno vodo[1].


Planinski vestnik v letošnji majski številki prinaša pomembno temo. A ravnanje uredništva kaže, da umazana voda izvira še kje drugje, na samo v dolini.

Kdo onesnažuje?

Število obiskovalcev v Alpah narašča, saj regija poleg bogate naravne in kulturne dediščine, omogoča pobeg pred vročinskimi valovi v nižinah. Alpske skupnosti se zaradi povečane porabe vode in proizvodnje odpadnih voda že srečujejo s preseženimi nosilnostmi zmogljivostmi gospodarske javne infrastrukture. Hkrati so presežene tudi nosilne zmogljivosti okolja, poleg tega je raven samočistilnih sposobnosti voda v slovenskem alpskem svetu skromna[2], na kar pri CIPRI Slovenija opozarjamo že dlje časa. Problematično je predvsem upravljanje z odpadnimi vodami, ki je v dolinah načeloma urejeno. Ravnanje z odpadnimi vodami v visokogorju je zahtevnejše, vendar ključno za ohranjanje vodnih virov in ekoloških funkcij vodnih teles.

Zadnje študije so ponovno dokazale (na kar številni opozarjajo že desetletja), da se odpadne vode s Koče pri Triglavskih jezerih izcejajo neposredno v Dvojno jezero[3][4] ter tako dokazano prispevajo k onesnaženju vodnega vira in tudi evtrofikaciji Bohinjskega jezera. Prav tako so raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sledilnimi poskusi izcejanja vode iz Triglavskega ledenika potrdili podzemne povezave z izviri Triglavske Bistrice v dolini Vrat ter odkrili povezave tudi na bohinjsko stran. To pomeni, da se v obe smeri verjetno izcejajo neprečiščene odplake iz greznice Triglavskega doma na Kredarici. Oba vira onesnaženja predstavljata okoljsko grožnjo, ki jo je treba čimprej rešiti.

Podobno je na kraški Veliki planini. Počitniške koče so nedvomno del problema onesnaževanja kraških voda[5], ki pa obsega še razmeroma obsežno kmetijsko rabo tal, ostalo turistično souporabo območja Velike planine (planinski koči, gostilne, obiskovalci) in nastajajočo stalno poselitev oz. bolj ali manj spontano urbanizacijo občutljive pokrajine. Kamniški jamarji so na podlagi opravljenega vzorčenja in laboratorijske analize podatkov o kakovosti pitne vode leta 2019 opozorili, da prej omenjene dejavnosti uničujejo pitno vodo 20.000 ljudem. Največ nečistoč v vodi odkrijejo poleti, ko Velika planina zaživi v vseh ozirih. Takrat je v vodi zaznana večja koncentracija Esherichia Coli (bakterije, ki se normalno nahaja v debelem črevesu toplokrvnih organizmov) in nitratov. Odgovorni odločevalci, ki jim že desetletja ustreza brezbrižnost različnih deležnikov in neusklajena souporaba tega izjemnega gorskega sveta, so bili že večkrat jasno naslovljeni.

Sledi izguba vodnega ravnovesja?

Zaradi spremembe v padavinskem režimu – več dežja in manj snega – in višjih temperatur v prihodnosti pričakujemo poslabšanje vodnih razmer. Zato bo ravnanje z vodo še pomembnejše. V primeru pomanjkanja bodo onesnaženja vodnih virov imela toliko bolj negativen vpliv na oskrbo in zdravje ljudi. Zato moramo poskrbeti, da vse znane vire onesnaženja voda v visokogorju čimprej uredimo.

Kakovost kraških vodnih virov najbolj ogrožajo:
- greznice, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje, zlasti na večjih, strnjenih območjih počitniških hiš,
- odprta gnojišča pastirskih koč z izpusti izcedne vode (z ostanki čistil molznih strojev) in pašne površine, kjer se pase po sistemu čredinke (krave so na paši, zamejeni z električnim pastirjem, ves čas – 24/7; tradicionalna paša, kjer živina prenočuje s pastirjem, izginja, krave ostajajo zunaj tudi ponoči in v nevihtah, zato v hladnih dneh potrebujejo bistveno večji vnos hranil, kar pomeni večjo prepašenost površja; ne zdravi se več zgolj posamezne bolne živali, temveč se veterinarska zdravila preventivno dajejo celi čredi; ostanke zdravil (npr. antibiotikov) je zato že zaznati v analiziranih vzorcih vode v dolini),
- motorna, kurilna olja in kemična barvila, nenadzorovan osebni in tovorni promet, promet gradbene mehanizacije in nenadzorovani izpusti olj in goriv,
- neustrezne čistilne naprave planinskih koč oziroma njihovo neustrezno delovanje.

[1] Sušnik, Vlahovič, Žun, 2021. Suša leta 2020 alpskem prostoru. UJMA, 34-35,138-151.
[2] Špes in drugi, 2002. Študija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija). Geographica Slovenica, 35, 1-2.
[3] Atanasova in sod., 2022. IZBOLJŠANJE STANJA NARAVNE VREDNOTE DVOJNO JEZERO – PRIPRAVA IDEJNEGA PROJEKTA ZA ZMANJŠANJE VPLIVA ODPADNE VODE IZ PLANINSKE KOČE.
[4] Peršolja, 2018. Ogenj, v Alpah, ki gasi jezero.
[5] Peršolja, 2021. Zabavišče interesov.

  • Share/Bookmark

NADALJEVANJE SPRENEVEDANJA IN ZAVAJANJA PZS

Sobota, Maj 7th, 2022

PZS (=Pohodniška zveza Slovenije) je na svoji spletni strani objavila Poziv društvom s planinskimi kočami – certifikati in svetovalna pisarna.

PZS bo tudi letos nadaljevala s podeljevanjem certifikata Okolju prijazna planinska koča. Ta certifikat bodo prejele planinske koče, »ki s svojim celostnim delovanjem čim manj vplivajo na okolje«. V novici je poziv planinskim društvom za oddajo vlog.

In v čem je problem?

Novica je pospremljena s fotografijo !!! Koče pri Triglavskih jezerih (1685 m, Julijske Alpe), ki:
- tega certifikata nima (in ga po preteklih izjavah odgovornih niti ne namerava pridobiti),
- je primer najslabše prakse v slovenskih gorah, saj se odpadne vode iz Koče pri Dvojnem jezeru izcejajo neposredno v Dvojno jezero ter tako dokazano prispevajo k onesnaženju vodnega vira (PDF 5 MB) in evtrofikaciji Dvojnega jezera.

PZS, ki so ji:
- dobro znane ugotovitve o negativnem, škodljivem vplivu Koče pri Triglavskih jezerih, ki leži v osrčju Triglavskega narodnega parka,
- poznani dokazi o dolgoletnem kršenju zakonov in podzakonskih aktov (Uredba o emisiji snovi in toplote, Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15; Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19) s strani planinske koče, ki jo ima na svojem seznamu,
- sprenevedanja vodstva Planinskega društva Ljubljana – matica ter vsakokratnega profesionalnega oskrbnika Koče pri Triglavskih jezerih sprejemljiva tako v javnem, kot v zakulisnem izjavljanju o tej problematiki,

se spreneveda in namenoma zavaja slovensko (gorniško) javnost!

PZS, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, nadaljuje z dolgoletno prakso.


Pranje rjuh v Koči pri Triglavskih jezerih. (Fotografija: Borut Peršolja)

Čas je, da se to konča.

Tudi s pomočjo države in civilne družbe.


(Finance, 16. marec 2022)

***

Več:

OGENJ, V ALPAH, KI GASI JEZERA

GORNIŠTVO V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER: STRAŠNA LEPOTA GORA IN SRČNI NAPORI OBISKOVALCEV

VODA, KI PRITEČE Z GORA ONESNAŽUJE

STREL V KREMŠNITO

ČISTILNA NAPRAVA NA DVORŽAKOVI

  • Share/Bookmark

AKTUALNA PROBLEMATIKA TNP (3)

Sobota, Maj 7th, 2022

Pred mesecem dni (12.4. 2022) je v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini potekala 6. seja Sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park.

Dnevni red je med drugim obsegal naslednje točke:
3. Informacija o izvedenem strokovnem svetu z dne 6.4.2022
4. Poročilo o delu, poslovno in finančno poročilo Javnega zavoda Triglavski narodni park za leto 2021
5. Program dela in finančni načrt Javnega zavoda Triglavski narodni park za leto 2022
7. Razno

Kot je to že običajno, poobjavljam mojo razpravo in stališča:

K 4. in 5. točki:

- »sistematičnost« poročila in programa je zgolj navidezna; v resnici onemogoča celovitost pregleda, saj so posamezne vsebine/programi/projekti razdrobljene med več »kazalnikov«; to onemogoča dejansko preglednost, pogosto se na različnih mestih ponavljajo isti podatki (istega projekta), poudarki (istega dogodka ) …

POROČILO 2021

- … doseganje s programom dela načrtovanih ciljev v letu 2021 je ocenjeno kot dobro: kar 26 % kazalnikov ni bilo uresničenih … (stran 27, gradiva)

Slednja ugotovitev nedvomno vpliva na morebitna izplačila iz naslova delovne uspešnosti in iz dela prihodkov iz pridobitne dejavnosti.

Vprašanje: kakšen je bil obseg (delež) dela na domu v letu 2020 in 2021 in kakšen je bil obseg bolniških odsotnosti v letih 2020 in 2021?

- uvodna poglavja, osebna izkaznica – informacija o zavarovanem območju
V obstoječo predstavitev dodati delež posameznih vrst lastnine zemljišč v TNP.

lastniška struktura zemljišč: visok delež zemljišč v zasebni lasti oz. 42 % celotnega območja TNP (35.272 ha od 83.982 ha TNP)

- celovita obravnava problematike ohranjanja stanja in varstva voda v narodnem parku

Kaj je bilo strokovno izhodišče TNP v obravnavani problematiki?

Kaj je na koncu pretehtalo pri izbrani rešitvi suhih stranišč (glede na Poročilo …)?

Kaj bo izvedeno letos oz. kakšna je časovnica dogajanja?

Poziv za objavo vseh gradiv, ki jih je imel na voljo strokovni svet TNP.

Predlog o ustanovitvi sklada – GLEJ V NADALJEVANJU

- mobilna digitalna aplikacija TNP za učinkovito informiranje, ozaveščanje, izobraževanje in opozarjanje obiskovalcev narodnega parka o varstvenih režimih

Prosim za podrobnejšo obrazložitev ciljev, vsebine in izvedbe.

- usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku – SMER TNP (CLLD)

Kakšna je ocena stanja/trendov glede na podatke avtomatskega štetja obiskovalcev?

- JZ TNP je v letu 2021 povečal obseg zemljišč v svoji lasti:
od skupno 132 obravnavanih zadev je bila predkupna pravica dejansko uveljavljena na slabih 66 ha gozdnih zemljišč. = 0,08 %

Uveljavljena je bila predkupna pravica za 31 ha gozdnih površin na območju Belega potoka (Martuljk) s sklenitvijo pogodbe; potekala so usklajevanja z Občino Bovec za prodajo 36 ha zemljišč gozdnega rezervata Apica (nad planino Zapotok); oblikovan je bil predlog za izvedbo pogodbenega varstva in načelna uskladitev z zasebnim lastnikom; pridobljeno je bilo cenilno poročilo o vrednosti lesa na panju s sredstvi 56. člena ZTNP-1.

Porabljena sredstva: 179.798 € = 2724 €/ha

1 % vseh zemljišč TNP = 839,82 ha x 2724 € = 2.287.669 € na leto

0.76 € na m2 = 7.600 €/ha (cene na trgu)

- prestrukturiranje Centra TNP Bohinj v Center Biosfernega območja Julijske Alpe

Prosim za podrobnejše pojasnilo, kaj naj bi to bilo?

- strokovna publikacija o stavbarstvu Zgornjega Posočja

***

PROGRAM 2022

- celovita obravnava problematike ohranjanja stanja in varstva voda v narodnem parku
NOVO: Predlog za vzpostavitev sklada za sofinanciranje začasnega nedelovanja planinske koče zaradi neizpolnjevanja okoljskih standardov (vir financiranja: Vrh Julijcev, Podnebni sklad)

- sodelovanje z deležniki s področja turizma in planinstva pri pripravi akcijskega načrta usmerjanja obiska in športnorekreacijskih dejavnosti s poudarkom na točkah oziroma območjih največje obremenitve z motornimi vozili in največje obremenitve v visokogorju

SEDAJ: vzpostavitev informacijskih točk v izbranih planinskih kočah in zagotavljanje promocijskih materialov in drugega gradiva (projekt VrH Julijcev): 3 lokacije – Orožnova koča, Dom Zorka Jelinčiča, Koča pri Triglavskih jezerih

priprava strokovne podlage za podporo hoji pri doseganju ciljev TNP

priprava strokovne podlage za razvoj kakovostnega, trajnostno naravnanega gorništva v podporo doseganju ciljev TNP in strokovne podlage za omejitev obiska Triglava

Dopolniti obstoječe Triglavske zakladnice > novi poglavji hoja, gorništvo

- uveljavitev mirnih območij

ZAPISNIK 14. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila v četrtek, 1. aprila 2021, ob 16.30 uri, preko video konference:

Ad. 10. Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora
»Bojan Rotovnik je podal vprašanje glede … mirnih con v TNP. Irena Mrak je povedala, da so mirne cone že določene in opredeljene, zato se bo potrebno malce prilagoditi in to vzeti v zakup. To moramo planinci vzeti za naše dobro in za dobro varovanja naše narave.«

- “varstveni sklad” za sofinanciranje projektov za ohranjanje dediščinskih objektov
iz upravnih nalog zagotovi sredstva za vložitev tožbe za pridobitev sredstev t. i. varstvenega sklada

  • Share/Bookmark

AKTUALNA PROBLEMATIKA TNP (2)

Ponedeljek, December 27th, 2021

Na 5. sejo sveta Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka (23. 12. 2021, na Bledu) je bila uvrščena točka 3. Predstavitev predlaganega kandidata dr. Tita Potočnika za direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park in oblikovanje mnenja o predlaganem kandidatu.

Na seji sem kot član sveta – predstavnik zainteresiranih nevladnih organizacij kandidatu sprva zastavil tri v naprej pripravljena vprašanja:

»- Ali ste – glede na prve negativne odzive v strokovni in drugi javnosti – pripravljeni odstopiti od kandidature in mesto direktorja prepustiti strokovno ustreznejšemu kandidatu ali kandidatki?
- Med zaželenimi poklicnimi področji v življenjepisu navajate: »korporativno upravljanje, kadrovski managment, pravo, bančništvo, nepremičnine, gradbeništvo in energetika«. Ste prepričani, da ste se prijavili na pravi javni natečaj za zasedbo delovnega mesta?
- Katera planinska pot na Triglav je po vašem mnenju trenutno najbolj potrebna hitre kakovostne obnove:
a) tista iz Lepene?
b) Hansova pot?
c) Aljaževa pot iz Zadnje Trente?«


(Fotografiji: Borut Peršolja)

Ob poslušanju predstavitve kandidata in slišanega s strani kolegov in kolegic svetnikov, ki so kandidatu postavljali vprašanja pred menoj, se je porodilo še dodatno vprašanje. V predhodnem nastopu je kandidat zagovarjal strokovnost v vseh pogledih, zato sem ga vprašal tudi:

»- Ali ste ob morebitnem imenovanju za direktorja Triglavskega narodnega parka pripravljeni izstopiti iz politične stranke in se tako osvoboditi očitkov o strankarskem, nestrokovnem in pristranskem delovanju?«

***

Člani in članice sveta Javnega zavoda Triglavskega narodnega parka smo po razpravi soglasno sprejeli sklepa:

»- Člani sveta Javnega zavoda Triglavski narodni park ponovno opozarjamo na neprimernost postopka imenovanja direktorja in dajemo pobudo za spremembo predpisov, ki urejajo predmetno področje, na način da:
a) mora kandidat za direktorja izpolnjevati pogoj poznavanja vsaj eno temeljnih področij delovanja Javnega zavoda Triglavski narodni park,
b) se na svetu Javnega zavoda Triglavski narodni park predstavijo in obravnavajo vsi kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje,
c) svet Javnega zavoda Triglavski narodni park daje obvezujoče soglasje k imenovanju direktorja.
S tem sklepom se poleg Ministrstva za okolje in prostor seznani tudi Državni zbor Republike Slovenije in Vlado Republike Slovenije.

- Svet Javnega zavoda Triglavski narodni park je po predstavitvi predlaganega kandidata in opravljeni razpravi oblikoval in soglasno sprejel mnenje, da se o ustreznosti predlaganega kandidata ni mogoče opredeliti, ker se na seji niso predstavili in obravnavali tudi ostali kandidati, ki izpolnjujejo pogoje predmetnega razpisa.«

***

Kandidat je ob predstavitvi uvodoma poudaril, da je daljni sorodnik dr. Mihe Potočnika. V uvodu mojega nastopa sem zato povedal, da je bil Smrčarjev Miha, predvojni alpinist, skalaš, gorski reševalec, predsednik in častni predsednik Planinske zveze Slovenije, kot doktor pravnih znanosti, eden od avtorjev odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za Triglavski narodni park v letu 1961 (in kasneje prvega zakona leta 1981), ko je bilo zavarovano 2000 ha veliko območje. Takratno dogajanje ima ob tej svetli plati tudi svojo drugo plat: istočasno si je Vlasto Kopač prizadeval za zavarovanje Kamniških planin, vendar je vedno naletel na odgovor, da bodo Grintovci prišli na vrsto takoj, ko dobimo Triglavski nacionalni park. Žal se to ni zgodilo še nadaljnjih dvajset let, Kamniško-Savinjske Alpe pa še danes niso zavarovane.

Dr. Miha Potočnika sem osebno spoznal leta 1993 ko je v Predsedniški palači sprejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletne izjemne zasluge v slovenskem planinstvu. Isto leto ali leto kasneje sem ga skupaj z Jankom Mirnikom peljal na srečanje planincev treh dežel v Šmohor/Hermagor pod Mokrinami (Avstrija) in ga kasneje obiskal doma v Ljubljani in v njegovi počitniški hiši v Stari Fužini ob Mostnici.

***

AKTUALNA PROBLEMATIKA TNP (1)

ELEKTRIFIKACIJA KRALJESTVA

PRVINSKA MOČ GORNIŠTVA

TRIGLAVSKI NERODNI PARK

***

P. s.: Opravičilo: zaradi tehničnih težav objavljanje bloga ni bilo mogoče …

  • Share/Bookmark