Arhiv za ‘ poezija’ Kategorija

FOTOGRAFSKA RAZSTAVA JANEZA MEDVEŠKA NA MALI PLANINI

Petek, Avgust 24th, 2018

Lani sredi avgusta je, v spodnjih gostinskih prostorih Domžalskega doma na Mali planini (1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe), fotografsko razstavo odprl Janez Medvešek. Fotograf, slikar, pesnik, pisatelj in član Planinskega društva Domžale, doma iz Dragomlja. Gre za ljudskega ustvarjalca najžlahtnejše sorte.


Janez Medvešek. (Fotografija: Borut Peršolja)

V samozaložbi je izdal pesniški zbirki Sanje (2000, 2013) in Ni vsakomur dano (2006), knjigi Rad imam sonce (2012) in Potepi po Sloveniji: vodnik za starejše in gibalno ovirane (2017; v sodelovanju s celjsko Mohorjevo), zvočno zgoščenko Pesmi in misli (2006) ter več kot sto stenskih koledarjev Naš dom, Gorsko cvetje, Nostalgija, Biseri Slovenije, Slovenske vode in Potepi po domovini.


Ne trgaj rož, avtor Janez Medvešek.

Sicer upokojeni soboslikar, ki se je kar štirinajst let preživljal kot vsestranski slikar, od leta 2015 tudi Murkov nagrajenec za uspešne posameznike s področja etnologije, zavzeto odkriva mline, kozolce, izbe, ostri poglede z nenavadnih zornih kotov na znane kotičke domovine (ki, jasno, vključuje tudi zamejstvo), in ob tem ostaja zvest dvojčku besede in slike.


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)

***

Za Janeza Medveška (1952) mi je nekoč, ob precej slučajni priložnosti, povedal društveni Nejc. Povedal mi je za sočlana društva, ki sem ga takrat vodil, pa ga po nekem čudnem naključju nisem poznal, in ki ima izjemno veliko lepih fotografij o Veliki planini. Kmalu sem ga srečal v živo in takrat je nastal prvi projekt sodelovanja: vsi društveni člani so brezplačno dobili njegovo zgoščenko z odličnimi, celo vrhunskimi fotografijami o Veliki planini. Marca 2014 sem Janeza povabil na enainpetdeseti gorniški večer z naslovom Pot do srca, od takrat sva tudi v stalnem, žal večinoma e-stiku.


Midva. (Fotografija: Srdjan Živulović/BOBO)

Pred mesecem dni pa se je prvič ponudila priložnost, da smo šli skupaj na teren. Kam drugam, kot na Gojško, Malo in Veliko planino! In bilo je kaj videti in tudi kaj doživeti! In ni bolj doživetega, če imaš privilegij, da te po koncu hodečega popoldneva, na lep gorski večer, po razstavi popelje kar avtor sam. Vsaka fotografija ima svojo zgodbo, ozadje, vprašanja so kar deževala, odgovori pa so iz Janeza, tega vira ustvarjalnosti, vreli in vreli. Nepozabno!


Razstava. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Janez Medvešek je do trenutka, ko tole pišem, ustvaril šele (!!!) 315 daljših fotografskih, zvočnih in domoznanskih reportaž, začinjenih z lastno poezijo, vtisi in prigodami.


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)

Posebnost tega dela njegove neusahljive ustvarjalnosti, ki se je začela z zgodbo o Logarski dolini, je – kot je zapisal Primož Hieng – »zagotovo v tem, da se te slikanice po elektronski pošti neverjetno in seveda brezplačno širijo po vsem svetu, po vseh celinah tega sveta, od koder dobiva številne odzive.« Z današnjo terminologijo bi rekli, da je Janez domoznanski influencer/vplivnež in trendsetter/utiralec vsega dobrega, kar premore Domovina. In verjemite, tega ni malo!


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)

Velika planina je – ob ženi Eli – njegova velika ljubezen, ki jo odkriva vedno znova in znova. Starosvetni Velikoplaninski biser opazuje z vseh strani, stoje, leže, v diru, ga brusi v vetru, soncu, megli, odkriva ga znancem in neznancem in mu s svojo predanostjo in skromnostjo dviguje ceno. Razstava njegovih izbranih šestdesetih fotografij, iz več tisoč posnetih, govori o kraljici med planinami, kot jo imenuje Helena Plahuta.


Razstava. (Fotografija: Borut Peršolja)


Razstava. (Fotografija: Borut Peršolja)

Janez z obiskovalcem razstave v prostoru, ki ni ravno galerijski, temveč docela gostilniški, komunicira na način, da mu ob gledanju polepša utrujeni gorniški dan, da mu podaljša gorniški obisk z željo, da obišče, doživi videno na fotografijah in da mu pove, da ima vsakdo od nas v sebi prostor za to lepoto.

Če je Helena Plahuta lani v vabilu za razstavo zapisala: »Vzemite si čas in obiščite jo, je vredno!«, potem dodajam precej bolj ultimativno: »Glejte, da ne boste zamudili razstave na najvišji ravni!«

(Ko je “spodnji šank” Domžalca zaprt, se povzpnite po stopnicah do razglednega šanka in tam prosite za ključ.)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)


S poti. (Fotografija: Janez Medvešek)

  • Share/Bookmark

DVESTO ŠTIRIDESET

Sobota, Marec 10th, 2018


(Fotografija: Borut Peršolja)

Dvesto štirideset površno dokumentiranih vsakoletnosti,
dvesto štirideset razlogov domišljave ponosnosti,
dvesto štirideset slabih poizkusov ponovljene gorniške vrhunskosti,
štiristo osemdeset nog v lanski urni rekordnosti.

Sapa iz ust nam duši vzklike očaškega veselja,
kakor viharnike strela teše obiskovalce grebenja,
kdor pa zadrži oprimek na od gojzarjev zlizanem skalovju,
ta, veš, rojeva nacionalizem domovinskega pohodništva.

Siva skala in obilica snega talita zakon molka,
od širine razgledov umiraš mlad in lačen vzpona,
ki naj odmeva v tišini pločevinastega stolpa brez križa.
Misli, prostovoljske misli, plazijo se v kolono uničevanja Kraljestva.

Proč z zgodovino,
ni je smrti brez življenja,
ni gore brez vznožja in pobočja,
vse preide kot zaslužen počitek pred previsnim padcem.

Zagledaš jo, novo smer, in zavržeš staro kapo.
Le srce, novo srce, pade iz nahrbtnika štirjesrčnosti.


(Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

NOVOLETNO VOŠČILO 2018

Sreda, December 27th, 2017

Vsako leto nadaljujemo tam, kjer smo končali. Obiskovalci gora smo tisti, ki ohranjamo moč in voljnost, da pri težavni nalogi – priti na vrh – vedno znova začnemo od začetka. Vedno startamo v dolini, tja se tudi vedno vrnemo in le redko moremo začeti tam, kjer smo prejšnjič nehali. Že prehojeno pot je treba ponoviti – tu ni nobene bližnjice.

Če ne moremo oditi na turo, naredimo njen izkušenski potek v glavi.

Če ne moremo hoditi počasi, večkrat hitro s pogledom zaobjemimo širni razgled.

Če ne moremo doseči vrha, se ne izognimo odločnemu sestopu v vhodišče.

Če na planinski poti ne moremo pozdraviti mimoidočega, si vzemimo premor v življenju.

So poti, ki jih z lahkoto hodimo in so počitki, ki jih z veseljem končamo.

Srečno in izpolnjeno leto želim.

***

Enkrat pa vse mine.

(v spomin Janezu Remsu, ki se je poslovil na božični večer.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

TEBI MOJA GORA

Petek, Marec 10th, 2017


(Fotografija: Borut Peršolja)

Tebi
moja gora

Hodil sem po gozdni poti
in sem pobral list bukve
zate
moja gora
Hodil sem po skalni poti
in sem pobral okrušek grebena
zate
moja gora
Hodil sem po lastni poti
in sem pobral zvito vrv
obešeno zvito vrv
zate
moja gora
in šel sem na rob najine naveze
in sem te iskal
a bila je prazna dlan
moja gora.

(V ogledalu pesmi Zate moja ljubezen, Jacques Prevert (prevod Aleš Berger)).


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja pesem.

  • Share/Bookmark

POVRŠJE

Ponedeljek, Avgust 15th, 2016


(Fotografija: Borut Peršolja)

Gledava se.
Polglasno govori tako,
kot da že dolgo
ni imelo stika s podplatom.

Samo z njim molčim
ko si nadenem kapo,
zaprem nahrbtnik
utrem pot in hodim.

Ko se vzpenjam,
me spodbuja
s svojo nagubano oporo.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Ko se spuščam,
zadržuje dih razpok
v senci oblačnega nepridiprava.

Ne smem biti površen,
vem, kje kraljuje razkošen stop,
vem, kje razmajano čaka,
da nanj odložim preveč odgovornosti.

Naj nanj naložim karkoli,
samo da začutim živ odriv.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Veliko površja je,
ki diha z mano in drugimi,
in drži pesti za lep razgled.

Veliko površja je,
ki ne sporoča nič.
Je tam samo zato, da je?

Ko se spuščam v dolino
in dovolim mislim,
da veselo švigajo,
preizkušam površje še za druge.

Novi koraki prihajajo.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark