Arhiv za ‘ poezija’ Kategorija

DVESTO ŠTIRIDESET

Sobota, Marec 10th, 2018


(Fotografija: Borut Peršolja)

Dvesto štirideset površno dokumentiranih vsakoletnosti,
dvesto štirideset razlogov domišljave ponosnosti,
dvesto štirideset slabih poizkusov ponovljene gorniške vrhunskosti,
štiristo osemdeset nog v lanski urni rekordnosti.

Sapa iz ust nam duši vzklike očaškega veselja,
kakor viharnike strela teše obiskovalce grebenja,
kdor pa zadrži oprimek na od gojzarjev zlizanem skalovju,
ta, veš, rojeva nacionalizem domovinskega pohodništva.

Siva skala in obilica snega talita zakon molka,
od širine razgledov umiraš mlad in lačen vzpona,
ki naj odmeva v tišini pločevinastega stolpa brez križa.
Misli, prostovoljske misli, plazijo se v kolono uničevanja Kraljestva.

Proč z zgodovino,
ni je smrti brez življenja,
ni gore brez vznožja in pobočja,
vse preide kot zaslužen počitek pred previsnim padcem.

Zagledaš jo, novo smer, in zavržeš staro kapo.
Le srce, novo srce, pade iz nahrbtnika štirjesrčnosti.


(Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

NOVOLETNO VOŠČILO 2018

Sreda, December 27th, 2017

Vsako leto nadaljujemo tam, kjer smo končali. Obiskovalci gora smo tisti, ki ohranjamo moč in voljnost, da pri težavni nalogi – priti na vrh – vedno znova začnemo od začetka. Vedno startamo v dolini, tja se tudi vedno vrnemo in le redko moremo začeti tam, kjer smo prejšnjič nehali. Že prehojeno pot je treba ponoviti – tu ni nobene bližnjice.

Če ne moremo oditi na turo, naredimo njen izkušenski potek v glavi.

Če ne moremo hoditi počasi, večkrat hitro s pogledom zaobjemimo širni razgled.

Če ne moremo doseči vrha, se ne izognimo odločnemu sestopu v vhodišče.

Če na planinski poti ne moremo pozdraviti mimoidočega, si vzemimo premor v življenju.

So poti, ki jih z lahkoto hodimo in so počitki, ki jih z veseljem končamo.

Srečno in izpolnjeno leto želim.

***

Enkrat pa vse mine.

(v spomin Janezu Remsu, ki se je poslovil na božični večer.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

TEBI MOJA GORA

Petek, Marec 10th, 2017


(Fotografija: Borut Peršolja)

Tebi
moja gora

Hodil sem po gozdni poti
in sem pobral list bukve
zate
moja gora
Hodil sem po skalni poti
in sem pobral okrušek grebena
zate
moja gora
Hodil sem po lastni poti
in sem pobral zvito vrv
obešeno zvito vrv
zate
moja gora
in šel sem na rob najine naveze
in sem te iskal
a bila je prazna dlan
moja gora.

(V ogledalu pesmi Zate moja ljubezen, Jacques Prevert (prevod Aleš Berger)).


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja pesem.

  • Share/Bookmark

POVRŠJE

Ponedeljek, Avgust 15th, 2016


(Fotografija: Borut Peršolja)

Gledava se.
Polglasno govori tako,
kot da že dolgo
ni imelo stika s podplatom.

Samo z njim molčim
ko si nadenem kapo,
zaprem nahrbtnik
utrem pot in hodim.

Ko se vzpenjam,
me spodbuja
s svojo nagubano oporo.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Ko se spuščam,
zadržuje dih razpok
v senci oblačnega nepridiprava.

Ne smem biti površen,
vem, kje kraljuje razkošen stop,
vem, kje razmajano čaka,
da nanj odložim preveč odgovornosti.

Naj nanj naložim karkoli,
samo da začutim živ odriv.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Veliko površja je,
ki diha z mano in drugimi,
in drži pesti za lep razgled.

Veliko površja je,
ki ne sporoča nič.
Je tam samo zato, da je?

Ko se spuščam v dolino
in dovolim mislim,
da veselo švigajo,
preizkušam površje še za druge.

Novi koraki prihajajo.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark