Arhiv za ‘ planinsko društvo’ Kategorija

LUMARJEV GORNIŠKI VEČER S TJAŠO JELOVČAN

Ponedeljek, November 6th, 2017

V torek, 7. novembra 2017 je ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah, potekal Lumarjev gorniški večer s Tjašo Jelovčan z naslovom Sladkoba sestopa (devetinšestdeseti po vrsti).

Vabilo (PDF 172 KB)


(Fotografija: Marko Prezelj)

Tjaša Jelovčan (1987) iz Škofje Loke, študentka Fakultete za Varnostne vede Univerze v Mariboru, alpinistka (od 2014). Je članica Alpinističnega odseka Kranj, pleza od leta 2007, opravila je več kot 200 plezalnih vzponov, med njimi nekaj prvenstvenih. Članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance in po izboru Planinske zveze Slovenije najuspešnejša alpinistka za leto 2016.

Po uvodni predstavitvi se je s Tjašo pogovarjal Borut Peršolja.

Pogovor si lahko pogledate po zaslugi Domžalec.si oziroma snemalca Mira Pivarja:
YouTube slika preogleda

***


Portret gostje. (Fotografija: Lojze Popelar)

Vprašanja, ki sva jih obdelala v intenzivno sproščenem pogovoru:

Zdaj že nekaj časa ne zasledimo nobenega tvojega zapisa ali fotografije s hribov … Kaj je vzrok?

Ko zdaj gledaš nazaj na nesrečo – kaj je šlo narobe?

Kako si začela svojo gorniško pot?


Sogovornika. (Fotografija: Lojze Popelar)

Zakaj alpinizem in ne kak drug šport?

Neurje je preprosto, a zelo zgovorno sporočilo, izziv narave. Kako se počutiš, znajdeš v nevihti? Kako se tvoje telo odziva na prihajajoči nemir, na veter in mraz?

A zase lahko rečeš, da znaš razpoznati nevarnosti oziroma še bolje rečeno, tveganje? Opaziš pri sebi instinkt, nekaj neoprijemljivega, ko nekako veš, da je ena snežna flanka nevarna in da bo druga zdržala težo tebe in soplezalca, soplezalke?

Vzpon na goro je v temeljnih prvinah zelo podoben zasnovi klasične grške tragedije: zasnova (pri nas priprava), zaplet, vrh, razplet, razsnova (analiza ob pivu). Sta zaplet in razplet res nujna za dobro alpinistično zgodbo?


Spraševalec.
(Fotografija: Lojze Popelar)

Kaj pomeni biti hiter v alpinizmu?

SMAR ali SMART, če ti je ljubše, obstaja od leta 2012. Kaj je po tvojem talent v alpinizmu, kako se izkazuje? Kaj najprej opaziš pri mladem alpinistu, za katerega si rečeš, ta je pa dober? Surovo moč? Usklajenost giba? Hitrost reševanja plezalskih problemov? Tihoto?

“Strah je postal moj prijatelj, zaradi strahu je tveganje še mikavnejše, zadovoljstvo ob zmagi še večje,” je zapisal sir Edmund Hillary. Velja to tudi zate?

Kako je s treningom v alpinizmu? Kaj vsebuje, kako se ga lotevaš? Številne smeri plezaš prosto. Kaj s tovrstnimi vzponi sporočaš nam, gladiatorskim opazovalcem?

Marsikdo od mojih sogovornikov je dejal, da ni pomembna le telesna, ampak da veliko vlogo igra predvsem psihična pripravljenost. Kaj je poleg sproščenosti tisti sprožilec v glavi, ki ti omogoči, da plezaš bolje oziroma da zmoreš težaven gib, ki predstavlja (pre)visoko oviro?

Kaj pa občutkov: se bolj zavedaš tistih na vrhu smeri ali tistih, ko dosežeš tla pod nogami?


Tjaša. (Fotografija: Lojze Popelar)

Kako se orientacijsko znajdeš v steni? Ti ta orientacija koristi tudi pri razvedanju v vsakdanjem življenju, v dolini?

Praviš, da v plezanju uživaš. Da je to tista sproščenost, ki jo prineseta … kaj ali kdo? Kako je s tabo v težkih trenutkih, ob porazih? Kdo ti (ne) sme blizu?

Kako gledaš na alpinizem? Koliko je v alpinizmu športnega ali športa in koliko ostalega: raziskovanja, doživljanja, izpovedi z besedo, sliko?

Na kaj pomisliš, ko ti kdo omeni Marka Prezlja? Kako ocenjuješ njegovo vlogo pri razvoju alpinizma v Sloveniji, še posebej vrhunske ravni? Kakšne so njegove naloge kot »mentorja« SMAR, kot se podpisuje sam?


Roke. (Fotografija: Lojze Popelar)

Martina Čufar pravi, da ji ime plezalne smeri veliko pomeni. Kaj pomeni ime smeri tebi? Te zanima njena zgodovina, kdo jo je prvi preplezal oziroma ali so jo preplezale tudi druge alpinistke?

Kam bi šla na odpravo?

Kaj bi lahko bilo pet najboljših stvari v alpinizmu? Kaj tebi dajejo gore?


Zaradi njih sva govorila: poslušalstvo. (Fotografija: Lojze Popelar)


Do naslednjič!
(Fotografija: Lojze Popelar)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

LUMARJEV GORNIŠKI VEČER Z JANKOM KOSOM

Sreda, September 27th, 2017

V torek, 3. oktobra 2017 je ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah, potekal Lumarjev gorniški večer z Jankom Kosom z naslovom Kemija gora (oseminšestdeseti po vrsti).

Vabilo (PDF 171 KB)


Janko Kos.

Janko Kos (1959) iz Preloga, biokemik (1983), doktor znanosti (1992), član Evropske akademije znanosti in umetnosti (2015), in alpinist (1977). Poročen, oče treh odraslih otrok, zaposlen kot redni profesor na Katedri za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in vodja Odseka za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan. Ukvarja se s farmacevtsko biotehnologijo in biokemijo. Član Planinskega društva Domžale, pleza od leta 1975, alpinistični inštruktor (1979), opravil je več kot 100 plezalnih vzponov, med njimi nekaj prvenstvenih. Udeleženec prve društvene odprave na Grenlandijo 1981. Avtor ali soavtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, avtor več kot 350 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, soavtor 15 patentov in patentnih aplikacij. Mentor pri več kot 80 diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. Član različnih domačih in tujih strokovnih združenj. Prejel je številne nagrade, med drugim Zoisovo priznanje za pomembne raziskovalne dosežke (2002), nagrado Mentor leta (2009) in Zoisovo nagrado za izredne dosežke v znanosti na področju proteolize (2013).

Po uvodni predstavitvi se je z Jankom pogovarjal Borut Peršolja.

***

Pogovor si lahko pogledate po zaslugi Domžalec.si oziroma snemalca Mira Pivarja:
YouTube slika preogleda

Vprašanja, ki sva jih obdelala v sproščenem pogovoru:

Gorniški večer z Jankom Kosom, Kemija gora, 3. 10. 2017

S kom in kako si začel hodit v hribe?

S čim so ti na gorniškem meniju postregli družina, prijatelji in društvena druščina?

Kako si – gorniško in sicer – preživel gimnazijska in študentska leta?

Zakaj alpinizem in ne na primer nogomet, košarka? Kdo so bili tvoji soplezalci? Kdo te je najbolj zaznamoval, kako ste vplivali drug na drugega?

Kakšna je bila v tistem času alpinistična scena v porečju Kamniške Bistrice? Ali so želje sedanjih mladih alpinistov (glede na njihove dosežke) podobni tistim, ki ste jih gojili v tvojem času?

Grenlandija, Kronprins Frederik Bjerge. Modro modra celina … Kako si si jo – v času, ko je bil internet v glavnem še hipoteza – predstavljal z gimnazijskim znanjem geografije? Kaj te je, vas je v resnici pričakalo?

Leta 1981 se je tja podala prva domžalsko-mengeška odprava. Lahko na kratko predstaviš: kdo ste bili člani odprave, kaj so bili vaši cilji, kako je potekala pod vodstvom Staneta Klemenca in kaj ste splezali?

V biltenu z odprave piše: 10. 6. 1981, Domžalski vrh, 1100 m, s Stanetom Klemencem; v steni poješ Mari, življenje ni cvetoče polje (Hazard) in preganjaš strašanski mraz … Nekje torej obstaja vrh, ki sta si ga najverjetneje doslej delila edina na svetu. Kako to doživljaš danes?

Te še danes rado zebe? Kaj je tvoja šibka točka v gorah?

V odlomku iz dnevnika (28. 6.; osmi dan čakanja na helikopter): »Koliko časa imamo za premišljevanje? Vsak dan življenja se je prikazal pred mano, vsaka odločitev, izleti v gore … Večerja bo. Košček evrokrema, razrezan na sedem delov. Za predjed bomo cedili sline, za poobedek pa listali kataloge najboljših restavracij v Kobenhavnu. Jutri mora prileteti! Saj je življenje tako lepo.« Kaj si se naučil iz te preizkušnje?

Ta tvoj dnevnik še obstaja? Bi kaj prispeval iz njega za društveni zbornik?

Preko 80 delovnih organizacij, ustanov in posameznikov je podprlo vašo odpravo. Seznam je impozantno dolg z več vidikov: številna, takrat uspešna (domžalska) podjetja, danes ne obstajajo več. Kaj je bilo dobro v preteklosti, kaj sodobnega, bi vam takrat prišlo prav?

Midva sva šla prvič skupaj v hribe v soboto, 24. 4. 1982. Osvojili smo planino Na stanu pod Kamniškim sedlom. Se spomniš tega izleta?

Iz mojega dnevnika Pionir planinec: »Pri glavnih za kepanje so bili Jure, Boris in Janko.« Tega leta sem v tvoji navezi prišel tudi na vrh Triglava. Kako se spominjaš dela z mularijo? Kaj ti je šlo pri nas na živce, s čim smo te razveseljevali?

Sam se najbolj od vsega spomnim hoje v tišini. Žal, danes takšne hoje skorajda ni več.

Lahko opišeš takratno sceno na mladinskem odseku? Kateri projekti so izstopali, kaj vas je posebej zaposlovalo, združevalo, na kaj si še danes ponosen?

V tistem času so hribe zamenjali družina, gradnja hiše, predvsem pa znanstvena kariera. Si že od začetka vedel, da boš študiral kemijo, ali si kolebal med katerim drugim študijem?

Vse življenje delaš v mednarodnem, zelo tekmovalnem okolju. Kaj so prednosti in slabosti?
Kaj pravzaprav delaš, s čim se raziskovalno ukvarjaš? (»Zlasti odmevne so njegove raziskave proteolitskega encima katepsina X, ki je prisoten v imunskih celicah, nevronih in nekaterih tumorskih celicah. Prof. Kos je skupaj s sodelavci odkril več tarč katepsina X, kot so integrini, gama enolaza in profilin-1, delovanje katepsina X na te tarče pa ima pomembne fiziološke posledice. Povišana koncentracija katepsina X povzroči tvorbo membranskih nanocevk, ki omogočajo prenos sporočil med celicami v obliki ionov, komponent celične površine in znotrajceličnih veziklov. Utišanje izražanja ali inhibicija aktivnosti katepsina X bistveno zmanjša adhezijo in migracijo imunskih in tumorskih celic, poveča pa regeneracijo nevronskih celic in tvorbo nevritov. Te ugotovitve potrjujejo katepsin X kot pomembno terapevtsko tarčo, zato je raziskovalno delo prof. Kosa poleg raziskav vloge proteaz v fizioloških procesih usmerjeno tudi v iskanje in pripravo proteaznih inhibitorjev in drugih spojin, ki bi bile uporabne za zdravljenje raka, nevrodegenerativnih in avtoimunih bolezni.”)

Kako kot naravoslovec, vrhunski znanstvenik, gledaš na podnebne spremembe? Jih – v domačih in tujih gorah – opažaš tudi ti?

Bil si deležen najvišjih znanstvenih nagrad v Sloveniji. Kakšen je tvoj odnos do nagrad na splošno?

Lahko skozi tvoje lastno alpinistično delovanje pokomentiraš dva iztrgana Jugova citata:

»Po mojem mnenju je nevarnost eno najbolj vzgojnih sredstev.« (Andrej Štremfelj na primer pravi, da smo obsedeni z varnostjo.)

In drugo: »Samota je globokim dušam potreba.«

Kaj poleg plezanja določa alpinista? Katere vrednote, katera ravnanja? Kaj od gorniške literature si bral kot inspiracijo tedaj, kaj bereš sedaj?

Kaj je posebnega pri alpinizmu znanstvenikov? (Številni gorniki, alpinisti so doktorji znanosti.)

Zdaj hodiš v hribe večinoma v dvoje, z Jasno. Kako imata porazdeljene vloge: kdo izbira cilje, kdo vodi, išče pot, kdo govori in kdo molči med hojo? V katere konce se najraje vračata?

So se motivi za hojo, plezanje, smučanje v gorah pri vama z leti spreminjali? Bi lahko rekel, da si prehodil pot od prvenstvenih smeri do udobnega gorništva? V čem si še posebej neizmerno užival?

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja napoved.

  • Share/Bookmark

POHODNIŠKA PAŠTETA

Četrtek, September 21st, 2017

Najlepši skupek naprezanj Pohodniške zveze Slovenije (PZS) v zadnjih letih in hkrati nazoren rezultat učinkovitega delovanja pohodniške flajšmašine.

Sestavine: “Pohodništvo 50 %, planinska orientacija 3 %, turno kolesarjenje 32 % in športno plezanje 15 %”, ojačevalec arome E621, konzervans E250. Sterilizirana PZS mesnina.

Iskrene čestitke z moje strani za recepturo in izdelek!

Slovenija pohodnari! # LjubimPohodnistvo

Ob predlogu za zamenjavo planinske himne imamo zdaj tudi finalni predlog za zamenjavo grba PZS.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak stran od pohodništva.

  • Share/Bookmark

VELIKA PLANINA, VELIKA ZMOTA

Ponedeljek, Julij 3rd, 2017

Na blogu Nina Potuje je bila 20. junija objavljena novica TOP 15 skritih kotičkov v Evropi, ki jih je vredno obiskati. Blogerja Nina in Simon sta objavila rezultat Mastercardove turistične akcije, s katero so s pomočjo popotniških blogerjev oblikovali seznam »Discover amazing & affordable places across Europe«. Na deseto mesto (med sodelujočimi štiriinštiridesetimi državami) se je uvrstila tudi Velika Planina. (Opozarjam na zapis: Velika Planina, oboje z veliko začetnico, torej Velika Planina kot naselje (=Veliki Stan) in ne Velika planina kot gorsko/pastirsko območje, planina …)


Iz predstavitvene brošure Mastercarda (v angleškem jeziku). (zaslonska slika)

Novico so povzeli slovenski mediji, s svojim sporočilom za javnost se je odzvalo tudi žičničarsko podjetje Velika planina, d. o. o.. Med drugim so zapisali: »V čast in veselje nam je, da je Velika planina čedalje bolj opazna na evropskem in svetovnem zemljevidu. S svojo unikatnostjo in zgodbo se lahko kosa s številnimi evropskimi in svetovnimi znamenitostmi.«


E-sporočilo Velike planine d. o. o. (zaslonska slika)

Žičničarsko podjetje je spregledalo pomembno podrobnost, da je nagrado prejelo pastirsko naselje in ne pastirsko območje. Če pa zgoraj omenjeno pravopisno podrobnost dobrohotno spregledamo, potem ni mogoče spregledati, da bi si moralo žičničarsko podjetje Velika planina, d. o. o., nagrado kvečjemu velikodušno razdeliti s številnimi aktivnimi, reprezentativnimi deležniki (razporejenimi po abecedi):

Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik,
Agrarna skupnost Gojška planina,
Agrarna skupnost Mala planina,
Agrarna skupnost Pašna skupnost Velika planina,
Gospodarska družba Velika Planina, d.o.o.,
Gostinstvo Ovijač, Lojze Ovijač (Domžalski dom na Mali planini),
Krajevna skupnost Črna pri Kamniku,
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica,
MPK d.o.o., Peter Kosirnik (Črnuški dom),
Občina Kamnik,
Pašna skupnost Dol,
Planinsko društvo Bajtar Velika planina,
Planinsko društvo Črnuče,
Planinsko društvo Domžale,
Rekreacijsko društvo Rigelj Velika planina,
Štritof Marko s.p. (Jarški dom) in
TPPP d.o.o. (Dom na Kisovcu).


Prijazen obisk ali vsiljiva nadloga? (Fotografija: Borut Peršolja)

Na tem seznamu manjkajo številni posamezniki, zasebni lastniki, ki na širšem območju Velike planine uresničujejo svoje interese. Podobno si lahko svoj del zaslug pri nagradi pripišejo tudi pasivni, svetovalni deležniki:
Društvo GRS Kamnik,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, izpostava Kamnik,
Policijska postaja Kamnik,
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik,
Zavod za gozdove Slovenije, LPN Kozorog,
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj in
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj.


Korakov je v izobilju, z vodo varčujemo. (Fotografija: Borut Peršolja)

In dokler bodo na območju Velike planine prevladovali zgolj ozki, enostranski interesi (kogarkoli iz te zgodbe), ne pa skupni, usklajeni, souporabni interesi vseh, ki lastniško, gospodarsko ali interesno delujejo na Veliki planini, bo stanje slabše, kot bi lahko bilo in kot si to območje zasluži. Vsem takšnim ali drugačnim nagradam navkljub.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj veliko in maloplaninski korak.

  • Share/Bookmark

GORNIŠKA NARAVA VELIKE PLANINE

Torek, Junij 20th, 2017

V okviru 3. Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se poletno začenja v četrtek in bo potekal ves konec tedna (od 22. do 25. junija 2017), vabim na gorniško predavanje pod zvezdami.

Poglejte celoten festivalski program. (PDF 4 MB)

***

Festivalskemu dogajanju se Planinsko društvo Domžale pridružuje tako rekoč s sklepnim dogodkom:

Kaj?
Predavanje Gorniška narava Velike planine

V višinskem pasu od 1300 m do 1668 m (najvišji vrh Gradišče) je po arheoloških najdbah v treh tisočletjih nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta. Gre za skoraj 1000 ha veliko visokogorsko pašno območje v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ga sestavljajo pastirska selišča Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Dovja raven, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol.

Predstavljene bodo naravne in družbene značilnosti ter uporabnost geografskih vsebin v gorništvu.

Površje: nadmorska višina, naklon, ekspozicija (izpostavljenost); vpliv in povezanost (rastni pasovi, gozdna meja). Morfološki tip površja – kraško površje: visoka kraška planota, zaobljeni vrhovi, vrtače, udornice, suhe doline, kraške jame in brezna. Kamnine in njihove lastnosti: sedimentne (apnenec in dolomit). Preperevanje: mehansko (zmrzalno, temperaturno, razbremenilno) in kemijsko (korozija) ter biogeno. Denudacija: ploskovno delovanje in zniževanje. Erozija: linearno delovanje; vetrna erozija, erozija prsti. Vodno omrežje: izviri, padavine, taljenje snega, vpliv kraškega zadrževanja vodnega odtoka. Rastje Velike planine: pašniki, zavarovane rastline, mrazišča. Spremembe rabe tal oz. zaraščanje. Zemljepisna imena – beležka podnebnih sprememb v rastju. Podnebje, vreme in vremenski pojavi. Alpski svet kot življenjski prostor. Temno nebo Velike planine. Tišina. Problemi. Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe.

Kdo?
predava mag. Borut Peršolja, geograf in inštruktor planinske vzgoje, član PD Domžale

Kje?
Domžalski dom na Mali planini (1534 m)

Informacije:
info@pdd.si

Predavanje bo na prostem pod zvezdami, v primeru slabega vremena pa v Domžalskem domu. Predlagamo, da na predavanje pridete peš iz doline in prenočite v Domžalskem domu (rezervacije na 051 665 665).

Vstopnine ni, vabljeni!

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj veliko in maloplaninski korak.

  • Share/Bookmark

Z NAHRBTNIKOM V GORE, Z NARITNIKOM PO MESTU

Sobota, Junij 3rd, 2017

Prispevek je bil prvič objavljen na blogu pred petimi leti v članku z naslovom Z naritnikom po Čopovi. Uredniško preoblikovan članek je bil objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika 2012.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Z mojim dovoljenjem so članek reciklirali na Cicibanu pod uredniškim peresom Slavice Remškar.

***

Z nahrbtnikom v gore, z naritnikom po mestu

O tem, da so gojzarji najpomembnejši del osebne opreme vsakega obiskovalca gora, ni dvoma. Po pomembnosti pa je na drugem mestu nahrbtnik …

Tipologija uporabe nahrbtnikov
Nahrbtnik: vreči podobna gorniška priprava z naramnicami za prenašanje tovora na hrbtu. Vsak izkušen gornik vam bo povedal, da je velika sreča imeti udoben in po lastni meri izbran in prilagojen nahrbtnik. Šele tak nas s svojo enakomerno porazdeljeno težo tovora krepi v čistem naporu.

Vrečevina
Recimo, da imate srečo v postopku dedovanja in da ste posledično lastnik starega, ohlapnega, trebušastega nahrbtnika iz surovega platna, kakršnega so nosili naši dedki. Vanj zložite rezervna oblačila, čutaro, malico, pelerino, prvo pomoč in vso drugo bolj ali manj priporočeno osebno gorniško opremo. Nahrbtnik bo ob razpoložljivi prostornini vse to shranil vase, vendar pa bo imel mazohističen učinek na vaša ramena. Z leti tudi na kolena in predvsem na voljo do peš premikanja po gorah. Za rešitev iz te zadrege je idealno, če se približuje vaš rojstni dan ali pa vsaj obdobje dedka Mraza. Izraziti je treba željo, da rabite nov nahrbtnik, in zgodba se lahko nadaljuje.

Ker so želje, potrebe in predstave o nahrbtnikih različne (da ne omenjam zneska, ki je za nakup na voljo), je na mestu vprašanje, kako izbrati takega, ki bo optimalno prispeval h kakovosti osebnega gorništva. Pisec gorniških priročnikov Bine Mlač pravi, da je “nahrbtnik zapletena diferencialna enačba, ki jo tvorijo štirje med seboj soodvisni dejavniki: namenskost, oblika, prostornina in zmožnost prilagajanja obremenitev trupu” . Videli pa bomo, da obstaja tudi peti dejavnik, to je barva.

Joj, kam bi del?
Prvi dejavnik pri izbiri je prevladujoča oblika gorniške dejavnosti: hoja, plezanje, smučanje, padalstvo, slikarstvo, žlampaštvo ali zgolj nedolžno frajarjenje. Premisliti moramo, ali bomo na nahrbtnik lahko pritrdili vse, kar bomo potrebovali: cepin, pohodne palice, izolacijsko podlogo, stojalo za fotoaparat, suho salamo, planinska odlikovanja, da o mobilni izvedbi klimatske naprave niti ne govorimo. Uporaba nahrbtnika ne vpliva samo na naš položaj v hierarhiji rodoslovnega debla gorništva (ki ga je precej natančno začrtal že znameniti planinski pisec Janko Mlakar), temveč tudi na ustrezno prostornino.

Naslednji dejavnik je telesna višina oziroma če smo še bolj natančni – višina nahrbtnika je odvisna od dolžine našega trupa. Ljudje iste telesne višine imajo lahko zelo dolge noge in kratek trup (potrebujejo nižji nahrbtnik) ali kratke noge in dolg trup (v njihov nahrbtnik bo šel tudi prikupen odojek). Zares odličen nahrbtnik se dobro prilagaja bokom, ramenom in hrbtu (sliši se zelo seksi!) in nam tako olajša napore hoje in nošnje (uf, ta realnost!). Zato moramo biti še posebej pozorni na dele nahrbtnika, pri katerih pride do neposrednega stika s telesom (smo že nazaj, predigra še traja). To so naramnice, bočna oprt in hrbtišče (ne pozabite: kupujemo nahrbtnik, ne posteljnih pripomočkov!).

Naramnice naj ležijo široko na ramenih, saj ne smejo vleči nazaj, se dotikati vratu ali rezati v kožo (grobost je torej odveč). Med vzpenjanjem si zaradi težišča telesa naramnice nastavimo drugače kot pri hoji navzdol. To storimo z razbremenilnimi trakovi na ramenih in bokih. Napenjalni trakovi pa preprečujejo, da bi nahrbtnik nihal levo-desno.

Prav in narobe
Pretežni del teže z ramen prenesemo na boke (hej, ne na roke, na boke!). Pri pravilni nastavitvi nahrbtnika mora bočna oprt prevzeti in porazdeliti dve tretjini teže po sredini medenice (v tej točki bi resnično rad končal z vzporedno zgodbo …). Zato si moramo pri osebni prilagoditvi nahrbtnika vedno najprej namestiti bočni pas, kar velja ne glede na spol kupca. Samo preostala teža, gre za približno tretjino teže, naj bi aktivno “počivala” na ramenih, zadnjica pa mora ostati neobtežena. V nasprotnem primeru nahrbtnik postane naritnik (zahvaljujoč neotesanosti te besede, sem se izvlekel …).

Glede na vseprisotne podnebne spremembe še nekaj besed o prezračevanju, ki je odvisno od izoblikovanosti hrbtišča. To je lahko gladko, žlebasto, z odmično mrežo, oblazinjeno … Vse skupaj začini lastnost materialov, ki zmorejo odvajati ali zgolj vpijati topel zrak in vlago, ki ju v večji ali manjši količini proizvaja nosač nahrbtnika. Ne glede na to, pa je rezultat skoraj vedno viden na hrbtu majice. Vlažni zemljevid, ki se ob tem izriše, je dokaz, da je naše gibanje storilnostno učinkovito in da lastno delo krepi človeka.

Rentgenska slika
Čeprav za gorništvo nasploh velja, da pri ničemer ne kaže pretiravati, pa to še posebej velja za težo nahrbtnika. Vsak začetek je težak, tako so prva leta življenja odločilna tudi za zdravje hrbtenice in pravilno držo. Zlasti občutljivo je obdobje pospešene in hitre rasti od 6. do 12. leta starosti, ki sovpada z nepravilnim položajem telesa (na primer v šolski klopi ali pred računalnikom in televizorjem), s pretežko šolsko torbo ali tovorom športne opreme, z nepravilno prehrano in nezadostno telesno aktivnostjo.

Tako ni presenetljivo, da so po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja mladostniki pri zdravniku specialistu obravnavani predvsem zaradi mišično-kostnih bolezni. Tako zadnjih petnajst let na preventivnih zdravstvenih pregledih otrok in mladostnikov narašča delež mladih z ugotovljeno deformacijo hrbtenice. Ob prvem vstopu v šolo je takih tri odstotke, osnovnošolcev z deformirano hrbtenico je devet odstotkov, srednješolcev pa že kar petnajst odstotkov.

Šolski nahrbtnik
Prav nahrbtnik je zaradi praktičnosti (omogoča nam, da imamo roke proste) in cenovne dostopnosti v velikem številu prevzel vlogo in naloge šolske torbe. Vsak dan lahko na ulici opazujemo, da so šolski nahrbtniki pretežki. Teža nahrbtnika naj ne bi bila večja od desetine telesne teže lastnika! Vse prevečkrat so neprilagojeni trupu otroka, tako da so šolarji obremenjeni z naritniki.

“Šolski nahrbtniki – skoraj tja pod ta zadnjo plat – se v mehkem telesnem pobutavanju vlečejo na glavni odmor,« je naritnike precej slikovito opisala TV voditeljica, igralka in model Ula Furlan.

Vsekakor tudi v gorah ni bližnjice, si pa nošnjo nahrbtnika seveda lahko olajšamo. Če radi nosimo lahek nahrbtnik, potem med drugim nesimo s seboj lahko prebavljivo hrano, ki se lažje nosi. V tej šali je skrito zrno resnice: predvsem zmanjšajmo zaloge hrane, saj je ta na voljo v planinskih kočah. Poskrbimo pa za dovolj pijače in redno telesno dejavnost, tako da nahrbtnik spredaj ne bo večji od tistega zadaj …

Ker je nahrbtnik skoraj vedno pretežak, upoštevajmo še optimističen nasvet iz klasične gorniške filozofije: »Kjer je volja, tam je pot.« Ta kot skala trdna psihološka opora bo izboljšala vašo samopodobo in obsijala z mavrico vse tegobe tega sveta.

Barva, da te kap
Za konec sem dolžan razkriti še peto neznanko nahrbtniške diferencialne enačbe. Ob vsem povedanem je jasno, kaj je dober in ustrezen nahrbtnik. Toda številne oči imajo čisto svojo predstavo. Zagledajo se v nekaj, kar bi lahko imenovali kot barvna prikupnost, ki se ujema s hlačami, pa znojno majico in fantovo vetrovko. Če nam uspe, da nahrbtnik, v katerega lahko pospravimo vse, kar potrebujemo za uživanje v gorah, izberimo med oranžno rdečimi, rumenimi in vijoličastimi barvami, smo na konju. Tudi za to izbiro se skriva plemenit namen: v primeru posredovanja gorskih reševalcev smo hitreje opazni.

In ko bomo z novim nahrbtnikom nabirali nove gorniške kilometre, lahko kadarkoli, ko smo v dvomu, vprašamo za nasvet goro: »Kdo bo ruzak nosu?« (Kdo bo nahrbtnik nosil?) Odgovor, ki nedvoumno odmeva od sten, se že stoletja dolgo glasi: »Osu, osu!« (Osel, osel!)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI – KONČNO, A NE DOKONČNO

Petek, Maj 5th, 2017

(Nadaljujem in s tem prispevkom končujem objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI,
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV,
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE,
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA,
5. del: VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA,
6. del:
OBISK GORA ALI NJIHOVA SOUPORABA
7. del: VELIKOPLANINSKI PROMETNI VSAKDANJIK.)


Gremo?
(Fotografija: Borut Peršolja)


Obtesano in pritrjeno. (Fotografija: Borut Peršolja)


Slovenske gore: včeraj, za danes in tudi jutri. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Končna celovita poročila:

- ANALIZA ODGOVOROV NA VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE VELIKE PLANINE 2010 – POLETJE, 12. 1. 2011 (PDF 2,3 MB)

- ANALIZA ODGOVOROV NA VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE VELIKE PLANINE 2011 – ZIMA, 12. 3. 2011 (PDF 1,3 MB)

- PREDLOG PROMETNE UREDITVE NA VELIKI PLANINI Z ANALIZO PROMETA IN OBISKOVALCEV, 2011 (PDF 1, MB)

- NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI (SKLEPNO POROČILO), 11. 11. 2011 (PDF 1,3 MB)

***


Izostrenost pokrajine … (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrenost življenja … (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrenost prilagajanja … (Fotografija: Borut Peršolja)


Kaj ostane, kaj se spremeni in kaj inovativnega bo zraslo iz ognja znanja? (Fotografija: Borut Peršolja)


Vsak obisk gora je lahko nagrajen, vendar šele, če vanj vložimo lastni trud in kakovosten odnos. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKI PROMETNI VSAKDANJIK

Četrtek, Maj 4th, 2017

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine pripravila Predlog prometne ureditve na Veliki planini z analizo prometa in obiskovalcev. Rezultate smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.


Staro, a še vedno uporabno prevozno sredstvo. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Za območje Velike planine v preteklosti ni bilo opravljenih kompleksnejših popisov prometa ter obiska. Najbolj zanesljivi so podatki o prepeljanih potnikih z nihalko, ki zajemajo le delni popis obiska. V virih ni bilo zaslediti popisov prometa oz. samih obiskovalcev iz drugih smeri prihodov. Obstajata namreč dve glavni smeri prihoda obiskovalcev na Veliko planino, iz doline Kamniške Bistrice ter po cesti iz sedla Volovljek oz. Kranjski Rak. Za namen Načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini je bil opravljen popis prometa ter obiska na določene izbrane dneve.


Pozimi si planina oddahne in – upam – tudi spočije. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izbor dni popisa prometa in obiska je bil usmerjen v vremensko ugodne dneve za obisk, kar je pomenilo predhodno sončno vremensko napoved. Sončni dnevi ter večinsko dnevi v vikendu so bili izbrani zaradi ugotavljanja razmer ob visokih obremenitvah Velike planine z obiskom oz. prometom. S popisom dnevov z večjim obiskom je bilo poleg samega števila obiskovalcev možno beležiti tudi smeri prihodov oz. gibanja obiskovalcev, kar so koristni podatki za analizo ter nadaljnje usmeritve v okviru načrta upravljanja z obiskom. Izveden je bil popis prometa ter v določenih dneh tudi popis gibanja obiskovalcev.

Struktura popisnih dni.

datum dan v tednu vrsta popisa
15. 8. 2009 praznik popis prometa
15. 8. 2010 praznik popis prometa in gibanja obiskovalcev
22. 8. 2010 nedelja popis prometa in gibanja obiskovalcev
6. 2. 2011 nedelja popis prometa
7. 9. 2011 sreda popis prometa

Popisna mesta za promet in obiskovalce
Glavno števno mesto za popis prometa je bilo Kranjski Rak. Natančneje odsek ceste, ki s Kranjskega Raka vodi na Veliko planino. To števno mesto je vključevalo popis podatkov o številu vozil, vrste vozil, število oseb v vozilih ter območje, iz katerega vozila prihajajo. Najpomembnejša informacija teh popisov je bilo tako število vozil kot število obiskovalcev Velike planine, ki so se pripeljali iz smeri Kranjski Rak. Poleg tega se je pridobilo tudi časovno dinamiko prihodov in odhodov vozil oz. obiskovalcev ter območje iz katerega vozila prihajajo. Popis prometa na Kranjskem Raku je bil izveden v vseh popisnih dnevih. V dveh popisnih dnevih smo popisovali promet tudi še na popisnem mestu Jelšev Konfin ter Marjanine njive, ki dajeta podatke in dinamiko vozil za smer Kisovec ter Ušivec.


Sinus? (Fotografija: Borut Peršolja)

V dveh popisnih dneh, ko smo pričakovali visok obisk, je bil izveden popis gibanja obiskovalcev tako na sami Veliki planini kot na dostopnih poteh na planino. Namen popisa je bil preveriti okvirno gibanje in dinamiko obiskovalcev Velike planine.

Popisna mesta za popis obiskovalcev:
- Spodnja postaja nihalke za Veliko planino
- Gradišče sever
- Smer Zeleni Rob
- Smer sedežnica
- Smer turistično naselje
- Gradišče jug
- Smer Vetrnica
- Smer Poljanski rob
- Vetrnica (cesta mimo jame Vetrnica)
- Poljanski rob cesta
- Poljanski rob steza
- Sapna steza
- Smer Stahovica
- Smer planina Kisovec
- Jelšev konfin
- Smer Krivčevo
- Smer Rakove ravni
- Marjanine njive
- Za Ušivcem
- Smer cesta na Gojško planino
- Smer steza na Dovjo ravan


Nihče ni pri miru, še najmanj pa mirujoči promet. (Fotografija: Borut Peršolja)

Popis mirujočega prometa
Poleg popisa vozil in popisa obiskovalcev se je izvajal tudi popis mirujočega prometa oziroma parkiranih vozil na območjih parkiranja med Kranjskim Rakom in planoto Velika planina preko dneva na vsaki dve uri. S tem smo pridobili podatke, v kolikšni meri določena izhodišča obiskovalci uporabljajo za dostop na Veliko planino. Popisna mesta so bila vsa območja, od koder vodijo na planino dobro uhojene poti (markirane in nemarkirane). In sicer:
- Planina Kisovec
- Jelšev konfin
- Rakove ravni
- Marjanine njive
- Območje Za Ušivcem
- Mačkin kot

Popis se je izvedel na širšem območju popisnih točk, saj so bila vozila parkirana tudi ob cesti stran od glavne lokacije parkiranja.

Kategorija obiskovalcev
Popis obiskovalcev je zajemal ciljne oziroma starostne skupine obiskovalcev in sicer se je obiskovalce popisovalo v naslednjih kategorijah:
- Sam
- Par
- Mlajši vrstniki
- Vrstniki srednjih let
- Starejši vrstniki
- Družine
- Mešane skupine
- Kolesarji
- Konjeniki
- Psi

Popis je potekal preko celega dneva in je zajemal pol-urne intervale, s česar je možno ugotoviti časovno gibanje obiskovalcev po Veliki planini.


Prostranstvo, ki ga omejuje smer. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Predlog prometne ureditve na Veliki planini
Predlog prometne ureditve vsebuje rešitve, ki so že vključene v dokument Velika planina, Nova prometna ureditev, Janez Bizjak, 2008.

Avtomobilski promet do Velike planine, oz. do izhodišč tik pod njo, je omogočen po občinski cesti, ki se odcepi na Kranjskem Raku; na križišču z regionalno cesto Kamnik-Podvolovjek-Luče ( prelaz med Kranjsko in Štajersko).

Omejena dostopnost, omejen dovoz
Na podlagi Odloka o redu na območju Velike planine, občine Kamnik (Ur.l. SRS 27/85) je prost dostop možen do Železničarskega doma na Pl. Kisovec, do parkirišča pod Ušivcem, do parkirišča pod Tiho dolino in do Pl. Dol. Vsi cestni odseki, ki vodijo z omenjenih parkirišč do same Velike planine in po njej, imajo omejen dostop, do katerega so upravičeni stalni uporabniki: kmetje, pastirji, oskrbniki domov, žičničarji, lastniki počitniških hiš, gozdarji javne službe ZGS, lovci. Vendar je ta omejitev večkrat le teoretična, saj številni obiskovalci vedno manj upoštevajo predpisani red pri vožnji po planini.

Uporabniki
kmetje in drugi lastniki za transport lesa, pastirji (traktorski transport živine na pašo in poletno oskrbovanje), lovci, gozdarji, lastniki počitniških hiš in najemniki stanov, predvsem enodnevni obiskovalci (turisti, pohodniki, rekreativci vseh vrst, planinci, romarji, udeleženci različnih prireditev).

Posebne analize ali študije o morebitnih konfliktih oz. negativnih vplivih množičnega obiskovanja planine na pašo (vznemirjanje živine) še ni. Tudi še ni nobene analize o vplivih prometa na kakovost podtalnice, čeprav je Velika planina strateško pomembno vodozbirno območje za vodno oskrbo občine Kamnik.


Velikoplaninska prikazen steguje lovke. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vzdrževanje
za vzdrževanje skrbijo Občina Kamnik, Komunala Kamnik in pastirji.
Cesta je dobro urejena vse od Kranjskega Raka do Pl. Kisovec in od križišča za Kisovec desno navzgor do pomožnega parkirišča pod Tiho dolino. Cesta je dovolj široka, da omogoča srečevanje avtomobilov (brez vmesnih izogibališč), v primerih množičnih obiskov Velike planine je omogočeno tudi parkiranje vzdolž ceste (kar lahko otežuje obojestranski promet oz. srečevanje).

Lastništvo ceste
Trenutno je cesta od Kranjskega Raka navzgor do konca vseh odsekov v pristojnosti občine Kamnik. Toda ker leži pomemben del ceste, to je njen spodnji del od Kranjskega Raka do križišča za Pl. Kisovec, vključno z bodočim največjim parkiriščem pod peskokopom nad tem križiščem, na območju občine Luče, bo potrebno lastništvo oziroma upravljavske pristojnosti sporazumno urediti.

Obremenitve in obstoječe prometno stanje
V poletnih dneh je stanje na cesti vedno bolj stihijsko in nekontrolirano. Brez nove prometne ureditve bo stanje vedno slabše! Samo po sebi se nobena stvar ne uredi. Dobro vzdrževana cesta bo privabila še več prometa (za Alpe že desetletja velja: kdor seje ceste, žanje promet).

Največjo prometno obremenitev (zaradi številčnosti) predstavljajo enodnevni obiskovalci Velike planine; predvsem v dneh večjih prireditev je cesta dobesedno blokirana zaradi nedicsipliniranih posameznikov, prenapolnjenih parkirišč in zmanjšane prevoznosti zaradi vzdolžnega obcestnega parkiranja.


Prometna signalizacija v najslabši izvedbi. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kršenja in stalne zlorabe občinskega Odloka o omejenem dovozu na planino predstavljajo nedopustno, okolju in naravi škodljivo dodatno ter nepotrebno prometno obremenitev. Na pomožnih traktorskih cestah po planini in ob bajtah je vedno več avtomobilov, katerih lastniki niso upravičeni do prevoza oz. vožnje na območju omejenega dovoza.
Najtežjo obremenitev cestišča in njegove pogoste poškodbe predstavlja transport lesa (hlodovine) s traktorji in tovornjaki.

Opozorilo na Kranjskem Raku o video nadzoru dokazuje domnevo, da je območje Velike planine poleg upravičencev in legalne sečnje postalo tudi »samopostrežba« za nezakonito sečnjo in krajo lesa. Transport nakradenega lesa z dolgimi in težkimi tovornjaki v nočnih urah uničuje cesto, ki tehnično ni ustrezna za težki tovorni promet. Tabla o video nadzoru je slepilo za nepoznavalce; omizja vseh okoliških gostiln in bifejev so polna glasnih samohval o javni skrivnosti, kako se da izogniti video nadzoru. Najbrž ima zgodba o trgovini z nezakonito posekanim lesom preveč vpletenih, da je nemogoče, da bi se v javnem interesu »stvari« kmalu uredile in spravile pod učinkovit nadzor.

Utemeljitev prometne ureditve
Velika planina je unikum slovenske kulturne krajine, ogledalo tisočletne pašne kulture, in izjemne arhitekture. Priljubljenost ter navezanost na planino in poistovetenje z njo dokazujejo vedno številnejši obiskovalci. Hkrati nobena pašna planina v Sloveniji ni tako prepletena s prometnicami in obremenjena z avtomobilskim prometom, kot je Velika planina.


Kaj se kuha v prometnem kotlu? (Fotografija: Borut Peršolja)

Zaradi obstoječega stanja, rastoče stihije na cesti, na parkiriščih in za (nad) rampami, je nujno potrebna nova in drugačna prometna ureditev:
- s kontrolirano zaporo ceste in s tem pogojeno kontrolo prometa
- s kontrolirano oz. določeno zmogljivostjo parkirišč
- z ustrezno urejenostjo in opremljenostjo parkirišč in obcestnega prostora
- z ustrezno informiranostjo obiskovalcev, voznikov (info oznake)
- s strožjimi, predvsem učinkovitimi sankcijami proti kršiteljem
- s plačilom primernega prispevka za uporabo in vzdrževanje ceste
- z dogovornim izborom stalnega upravljavca (koncesionarja) in nadzornika ceste

Nova prometna ureditev je namenjena za:
- prometno in okoljsko razbremenitev Velike planine
- večjo varnost širšega vodozbirnega območja in zmanjšanje tveganj za nove okoljske obremenitve
- odgovornejše ukrepe pri varovanju, ohranjanju in upravljanju agrokulturnega fenomena Velika planina
- drugačne, alternativne in inovativne oblike gospodarjenja in koriščenja, prilagojene naravi in kulturnemu izročilu Velike planine
- višjo kakovost obiskovanja in doživljanja Velike planine
- povrnitev »dobrega imena« in slovesa, kakršnega je imela planina v času pred avtomobilsko stihijo

Nova prometna ureditev je skladna z usmeritvami nastajajočega regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, ki pogojno predvideva tudi vključitev Velike planine. Ne glede na odločitev ali bo Velika planina del tega regijskaga parka ali ne, je nova prometna ureditev nujno potrebna predvsem zaradi sanacije obstoječega stihijskega stanja, ne zaradi prilagajanja kakršnemu koli varovalnemu statusu.


Deviška pokrajina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izvedba in predlog ukrepov
Cesta od Kranjskega Raka do konca vseh odcepov pod Veliko planino in pomožne ceste po sami planini so specifična upravljavska celota, potrebna celovitega in enotnega upravljanja.
Predlagani ukrepi za zmanjšanje prometne obremenitve in večji red na območju cele planine morajo biti soglasno dogovorjeni.

Cestna zapora (morda z rampo) in pobiranje parkirnine
Prostor za takšno zaporo mora biti dovolj velik za ureditev obračališča (za tiste, ki ne bodo hoteli plačati in se bodo raje obrnili in za parkirišče avtobusov (za večje skupine obiskovalcev, ki gredo naprej peš).
Smiselno je razmisliti o oprostitvi plačevanja parkirnine za vse avtobuse, ki ostanejo spodaj. To je motivacija za vse, ki obiskujejo planino peš, avtobus v dolini pomeni vsaj 20 do 30 manj osebnih avtomobilov na zgornjih parkiriščih. Takšna bi bila izvirna in dejanska okoljska razbremenitev Velike planine.

Primerna mesta za cestno zaporo:
a. Kranjski Rak: takoj za križiščem. Lokacija ni najboljša, ker ima obstoječe avtobusno parkirišče omejene možnosti in je v zasebni lasti. Za potrebe cestnega sistema Velika planina bi bilo na Kranjskem Raku potrebno urediti obračališče in novo (dodatno) parkirišče za avtobuse.

Na Kranjskem Raku je potrebna vstopna velika informacijska tabla z opozorilom o novem cestnem redu, o plačevanju za uporabo ceste in s skico označenih cestnih odsekov, parkirišč in kapaciteto posameznih parkirišč (število parkirnih mest).

b. Križišče Na Ravneh; pri odcepu za Pl. Kisovec in pred bodočim glavnim parkiriščem (P1):
Lokacija ima dovolj prostora za ureditev obračališča, glavno parkirišče pod peskokopom bo imelo dovolj parkirnih mest za avtobuse

Predlagana ureditev in oprema pri cestni zapori
Cesta mora biti dvosmerna in temu primerno fizično označena. Desni vozni pas je namenjen ustavljanju zaradi plačila prispevka (parkirnine) in za nadaljevanje vožnje do izbranih parkirišč, levi pas mora biti prost in prevozen za vozila, ki se vračajo v dolino.

Ali je potrebna fizična zapora z rampo ali je dovolj zaupanje v kulturo obiskovalcev, ki bodo ustavljali in plačevali brez rampe, je stvar poznejšega premisleka in odločitve.


Zorni kot deležnika pri načrtovanju prometa je izjemno pomemben. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri cestni zapori je potreben majhen pomožni objekt za zavetje osebja na cesti v primeru slabega vremena in za informacijski material, ki bo brezplačno na voljo obiskovalcem. Namesto tega pomožnega objekta je možna tudi postavitev manjše brunarice (ali aplikacija velikoplaninskega stana), nemenjena prodaji pijač, sirov, domačih izdelkov, spominkov itd. (glej poglavje 7).
Skupaj s plačano karto (parkirnino) naj dobi vsak obiskovalec tudi prijazno dobrodošlico v obliki prospekta Velike planine in informativno obrazložitev ciljev in namenov nove cestne ureditve.

S plačilom prispevka za urejanje ceste mora biti vsakemu plačniku zagotovljeno parkirno mesto ob cesti ali na enem od parkirišč.
Za štetje avtomobilov in kontrolo parkirnih možnosti na parkiriščih in ob cesti je pri cestni zapori potrebno postaviti avtomatski elektronski števec. V primeru, ko je število skozi števec prevoženih avtomobilov enako številu razpoložljivih parkirnih mest, bo potrebno cesto zapreti za vsak promet in tako preprečiti prometne blokade. (izognimo se slabim izkušnjam s pobiranjem »cestnine« na Pl. Blato nad Bohinjem: promet je bil, na upravičeno jezo obiskovalcev, večkrat blokiran zato, ker je bilo parkirišče zgoraj in vse obcestne možnosti zasedene, spodaj so še kar pobirali cestnino; blokade so reševali vozniki sami z vzratnimi vožnjami nazaj proti dolini)

Info tabla o novi cestni ureditvi in z zemljevidom (skico) označenih parkirišč in razpoložljivih parkirnih mest; dovolj velika in postavljena na vidnem mestu pred zaporo.

Izjeme pri plačevanju parkirnine oz. prispevka za urejanje ceste
Soupravljavci planine in upravljavec ceste določijo upravičence, ki so oproščeni plačevanja prispevka in imajo tudi pravico vožnje po cestnih odsekih z omejenim dostopom: pastirji, lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč na planini, kmetje-pašni upravičenci, oskrbniki planinskih koč, žičničarji, lastniki počitniških objektov, letni najemniki stanov, lovci, gozdarji, ….Nujno je, da so izjeme napisane in določene tudi v odloku.

Upravičenci do brezplačnega dovoza na planino morajo dobiti posebne avtomobilske (ali traktorske) nalepke: te omogočajo prepoznavanje upravičencev na cestah z omejenim dostopom od kršiteljev prometnega reda, hkrati je s tem preprečena zloraba prenosljivih dovolilnic.


Kje je meja udobja? (Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA

Nedelja, April 30th, 2017

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA)


Šotorska in elipsasta posebnost Velikoplaninske bajte. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvedla anketiranje obiskovalcev in obiskovalk. Zimsko anketiranje je bilo izvedeno pozimi 2011. Rezultate vprašalnika smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.

Obseg vprašalnika: 13 izbirnih vprašanj (deloma odprtega tipa)
Kraj izvedbe: območje Velike planine – Jarški dom na Mali planini (1520 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), kapelica Marije Snežne na Veliki planini (1550 m), gostišče Zeleni rob (1600 m), vrh Gradišče (1668 m)
Datum izvedbe: sobota, 5. februar 2011, od 9. do 16. ure
Vreme: delno oblačno, brez padavin
Število izpraševalcev: trije (3)
Metoda raziskave: vprašalniki so bili anonimni, vprašanci so jih izpolnjevali sami, brez pomoči izpraševalcev
Število izpolnjenih vprašalnikov: 148
Število uporabljenih vprašalnikov: 148
Hramba vprašalnikov: CIPRA Slovenije, Trubarjeva ulica 50, Ljubljana


Skriti gorski turizem ali v planino umeščeno življenje? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Med vprašanimi je bilo 53 % oseb ženskega spola (78) in 47 % oseb moškega spola (70). Skupaj je bilo anketiranih 148 oseb (100 %).

Glede na starostne razrede smo zaznali večji delež mladih. Prevladovale so starostne skupine od 26 do 30 let (19,1 %), od 21 do 25 let (17,1 %), od 31 do 35 let (15,8 %) in od 36 do 40 let (10,3 %). Kar 62 % obiskovalcev je bilo starih med 21 in 40 let. Najmlajši udeleženec je imel 9 let, najstarejši 86 let. Povprečna starost vprašanih je bila 37 let.


S pojemajočim soncem ožaremeteno pašniško igrišče. (Fotografija: Borut Peršolja)

Skoraj vsi vprašani so imeli končano najmanj srednjo šolo (48,9 %), visok je bil delež tistih, ki so imeli končano višjo ali visoko šolo oziroma so imeli več kot univerzitetno izobrazbo (48,3 %). Zgolj osnovno šolo je imelo končano slabih 3 % odstotke vprašanih (mlajši od 14 let niso bili upoštevani).

Obiskovalci so prišli iz štirideset različnih krajev v Sloveniji, kar kaže na precejšnjo turistično privlačnost območja, kar so pokazale že predhodne raziskave (na primer Cigale 1998). Največ vprašanih je bilo z območja Mestne občine Ljubljane, občine Domžale in občine Kamnik. Najbolj oddaljena območja so bila: Novo mesto (Dolenjska), Izola (Primorska), Kranjska Gora (Gorenjska), Stari trg pri Ložu (Notranjska), Črna na Koroškem (Koroška) in Maribor (Štajerska).

Praktično vsi vprašani so se do vznožja oziroma do izhodišča pripeljali z osebnim avtomobilom. Javni prevoz ni igral prav nobene vloge.


Vse se spreminja, tudi razmere na poti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Približna tretjina vprašanih si je za cilj izbrala izlet po celotnem območju ali obisk ene izmed planinskih koč oz. gostišč (8 jih je navedlo Domžalski dom, 4 Jarški dom in 5 Zeleni rob). Petina jih je navedla obisk (pastirskega) naselja Velika Planina. Tisti, ki so izbrali drugo, so navedli zaposlitev na planini ali obisk katere od počitniških koč. Najmanj obiskovalcev je izbralo vzpon na vrh Gradišča (1668 m).

Večina obiskovalcev je ta dan na Veliko planino prišla z gondolo (skupaj 70 %). Na drugem mestu (16,7 %) so bili obiskovalci, ki so uporabili spluženo (makadamsko) cesto s Kranjskega Raka, sledili so tisti, ki so uporabili peš dostop po planinskih poteh iz doline (13 %).


Pretiravanje in podcenjevanje: dvojčka nevednosti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Po mnenju obiskovalcev (81,2 %) je povsod še vedno dovolj prostora za parkiranje, od tega jih 4,2 % meni, da je parkirišč celo preveč. Opazen je bil delež – 16,8 % obiskovalcev – tistih, ki so bili mnenja, da je parkirišč premalo.

Obiskovalci so menili, da planinske poti omogočajo varnejše gibanje v vseh razmerah (33 %) in da jih lahko uporabljajo tudi neizkušeni turisti (30,8 %). Kar četrtina (24,6 %) jih je menila, da poti na planini ne omogočajo hoje v megli. Dobra desetina (11,5 %) jih je menila, da omogočajo hojo v snežnih škornjih.

Obiskovalci so najbolj pogrešali ureditev tematskih poti (26,5 %), označitev obstoječih poti z markacijami (19,3 %) ter ločitev smučarskih in pešpoti (18 %). Pogrešali so enotne smerne table (11 %) in vpisne skrinjice ter žige na vrhovih (11 %). Tisti, ki so navedli drugo, so navedli nič (7), še ne vem (7) in je kar OK (2).


Prepovedano, a samoumevno sprejeto. (Fotografija: Borut Peršolja)

Čeprav se je večina obiskovalcev do vznožja ali izhodišča pripeljala z avtomobili, jih je vseeno motil promet na planini, zato bi prepovedali vožnjo z motornimi sanmi ob koncih tedna (20,1 %). Želijo si še ponudbo izdelkov domače obrti in prodajo mlečnih izdelkov na enem mestu (22,1 %). Petina jih je izrazila željo po organizaciji različnih dogodkov vsak teden (21,1 %), a če sklepamo po sledeči izbiri, naj bi bili taki, da bi še vedno ohranjali planino kot območje miru, kjer je hoja izven poti prepovedana (11,6 %). Pod drugo so obiskovalci navedli še: ureditev zimske kolesarske poti, ureditev hotela Šimnovec, ponudbo pomožnih zimskih aktivnosti (sankanje, tek ipd.), ureditev snežnega parka, ter ureditev Zelenega roba in smetišč.

Med novostmi, ki bi jih obiskovalci Velike planine podprli so našteli ureditev družinskega sankališča pod Zelenim robom in odprtje zimske plaže. Dobršen del se jih zavzema tudi za gradnjo zimskega poligona za motorne sani, ureditev plačljivih javnih sanitarij in odprtje informacijskega centra v Domžalskem domu.


Razglednica vesolja. (Fotografija: Borut Peršolja)

O obogatitvi turistične ponudbe s tematskimi izleti ni bilo dvoma: večina si želi vodenje z zabavno in rekreacijsko vsebino, približno polovica manj obiskovalcev bi se udeležila vodenja z gorniško vsebino, pripovedno in mitološko vsebino ter poučnega izleta o skrivnostih zimske narave.

***

Vprašalnik je na koncu vseboval vprašanje oz. osebno sporočilo izvajalcem projekta. Spodaj so odgovori (opomba: enaka sporočila so objavljena samo enkrat):

Še naprej opravljajte dobro delo, lep pozdrav, srečno!
Upoštevanje varstva okolja.
Priporočam uvedbo letne (sezonske) kolesarske karte (cca 150 €), kot na Krvavcu.
Treba je urediti sanitarije predvsem na Zelenem robu.
Čim večji obisk!
Obnoviti bi bilo treba recepcijo Kampa Alpe in okolico.
Spodnji objekt pri gondoli bi bilo treba temeljito obnoviti in posodobiti
“Naše” je, zato izkoristimo možnosti.
Kot turistični vodnik pogrešam info table z zgodovino za individualne goste.
Pohvale za prijazen sprejem.
Več zabavnih vsebin.
Prijazno osebje.
Upam, da se vzpostavi celovita turistična ponudba!
Veliko idej in volje!
Naj vam uspe, pa naj bo to karkoli!
Kot lokalnemu obiskovalcu se mi zdi, da je na planini preveč ljudi – ohranitev planine take kot je.
Zastavljene cilje izpolnite!
Srečno in sončno na vašem projektu!
Razvoj smuke pozimi – manjka akumulacijsko jezero za umetno zasneževanje.
Prepoved vožnje z avtomobili po planini!
Pustite naravo naj zadiha in je ne spreminjajte do te mere, da postane garsonjera “z vsem pri roki”.
Naj se na Veliki planini čim manj posega v naravo in se jo pusti tako kot je.
Zamenjava gondole za jajčke, izboljšati sanitarije v domovih (nadomestiti z javnimi).


Razglednica spominka. (Fotografija: Borut Peršolja)

Urediti plačljiva (varovana!) parkirišča.
Območje miru – čim manj hrupa!
Zelo prijeten in spoštljiv odnos do obiskovalcev. Spodbujam vas k razvijanju Velike planine kot rekreacijske, gorniške in počitniške destinacije, pa čim manj tehnologije na vrh, ker je Velika planina BISER narave!
Ne naredite rezervata, ampak spodbujajte dejavnosti, ki že delujejo.
Uživajte v gorah!
Mislite na nas, gorske kolesarje!!!


Uporabna funkcija lesa.
(Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA

Petek, April 28th, 2017

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE)


Že skoraj sedemdeset let sooblikovalci doživetij. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvedla anketiranje obiskovalcev in obiskovalk. Poletno anketiranje je bilo izvedeno avgusta 2010. Rezultate vprašalnika smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.

Obseg vprašalnika: 31 izbirnih vprašanj (deloma odprtega tipa)
Kraj izvedbe: širše območje Velike planine – Jarški dom na Mali planini (1520 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), kapelica Marije Snežne na Veliki planini (1550 m), gostišče Zeleni rob (1600 m), vrh Gradišče (1668 m)
Datum izvedbe: nedelja, 29. avgust 2010, od 9. do 16. ure
Vreme: delno oblačno, brez padavin
Število izpraševalcev: 7 (sedem)
Metoda raziskave: vprašalniki so bili anonimni, vprašanci so jih izpolnjevali sami, brez pomoči izpraševalcev
Število izpolnjenih vprašalnikov: 189
Število uporabljenih vprašalnikov: 188
Hramba vprašalnikov: CIPRA Slovenije, Trubarjeva ulica 50, Ljubljana


Kam na suho v dežju? (Fotografija: Borut Peršolja)

Med vprašanimi je bilo 53 % oseb ženskega spola (100) in 47 % oseb moškega spola (88). Skupaj je bilo anketiranih 188 oseb (100 %).

Glede na starostne razrede so bili vprašani normalno porazdeljeni. Prevladujejo starostne skupine od 41 do 45 let (12,4 %), od 51 do 55 let (11,8 %), od 36 do 40 let (11,3 %) in od 26 do 30 let (10,8 %). Najmlajši udeleženec je imel 8 let, najstarejši 74 let. Povprečna starost vprašanih je 39 let.

Več kot polovica vprašanih ima končano srednjo šolo, skoraj 40 % ima končano višjo ali visoko šolo oziroma imajo več kot univerzitetno izobrazbo. Osnovno šolo ima končano 6,6 % odstotka vprašanih (mlajši od 14 let niso upoštevani).

Obiskovalci prihajajo iz 80 različnih krajev, kar kaže na veliko turistično privlačnost območja, kar so pokazale že predhodne raziskave (Cigale 1998). Največ vprašanih je z območja občine Domžale, Mestne občine Ljubljane in občine Kamnik. Večina obiskovalcev je z območja pod vznožjem Velike planine – s Kamniško bistriške ravni. Najbolj oddaljena območja: Novo mesto (Dolenjska), Koper (Primorska), Krško (Posavje), Kropa (Gorenjska), Radenci (Prekmurje), Vuzenica (Koroška) in Vurberk (Štajerska).


Zemljevid s kraji stalnega ali začasnega prebivališča vprašanih. (Zemljevid: Blaž Repe).

Velika večina vprašanih se je do vznožja oziroma do izhodišča pripeljala z osebnim avtomobilom. Zanimivo je, da je celo več tistih, ki so se pripeljali s kolesom, kot z javnim prevozom – avtobusom.

Največ vprašanih se je ta dan pripeljalo do parkirišča pri spodnji postaji gondolske žičnice v Kamniški Bistrici (30,3 %) – večina jih je prišla na planino z gondolo. 19 (10,3 %) jih je prišlo na planino peš (od tega 7,6 % iz Stahovice in 2,7 % iz Črne). Približno enak delež obiskovalcev je avtomobil pustilo na Kranjskem Raku (14, 6 %) – 1028 m, na Ravneh (13,5 %) – 1175 m in na Ušivcu (11,4 %) – 1400 m.

Približno tretjina vprašanih si je za cilj izbrala pastirsko naselje Velika Planina, tretjina obisk ene izmed planinskih koč oz. gostišč (30 jih je navedlo Domžalski dom, 7 Jarški dom in 10 Zeleni rob), četrtina izlet po celotnem območju in dobra desetina vzpon na vrh Gradišča (1668 m). En obiskovalec si je za cilj izbral vzpon na Konja (1803 m).

Večina obiskovalcev je ta dan obiskala Veliko planino v družbi prijateljev ali z družinskimi člani (skupaj 85,7 %). Manj kot desetina vseh obiskovalcev (9,3 %) je bilo samih ali z večjimi organiziranimi skupinami.

Med vprašanimi so prevladovali naključni obiskovalci Velike planine (29,4 %) in tisti, ki so bili na planini prvič (20,1 %). Več kot petina je bilo tistih, ki so njeni pogosti obiskovalci, nekaj manj pa rednih obiskovalcev planine (skupaj 39,1 %).


Narava Velike planine – največja igralnica. (Fotografija: Borut Peršolja)

Med vprašanih je bilo največ takšnih, ki so se za obisk Velike planine odločili zaradi hoje in rekreacije (39,2 %) in zaradi doživetja gorske narave (36,2 %). Opazna skupina obiskovalcev so opazovalci živali in rastlin. Manjši del jih je prišlo iskat zabavo ali obiskat sorodnika – pastirja.

Največ obiskovalcev (27,1 %) je navedlo, da ne poznajo nič od naštetega (število se ujema s tistimi, ki so bili na planini prvič ali so tam zelo redko). Med tistimi, ki planino že poznajo, so med zanimivostmi Velike planine največkrat navedli pomnik strmoglavljenega bombnika na Mali planini in jamo Vetrnico. Sledi poznavanje neizrazitih, a samosvojih vrhov Bukovec in Koritni vrh. Najslabše poznani so izvir Curla (na Mali planini), arheološko najdišče Pečice (Na Veliki planini) in jama Dovja griča.

Večina obiskovalcev meni, da je število obiskovalcev optimalno. Petina jih opaža težave zaradi množice obiskovalcev ob vikendih, ko je obisk po njihovem prevelik, vendar je še brez posledic. Desetina jih meni, da so že opazne negativne posledice prekomernega obiska, nekaj jih meni, da bi se obisk lahko še povečal (to velja za zimsko obdobje).

Skrb in upravljanje z območjem naj bi po mnenju večine obiskovalcev (26,2 %) skupaj prevzeli planinska društva, pastirske skupnosti in občina. Ta odgovor potrjujejo ostali izbrani odgovori, ker je delež ostalih odgovorov enakomerno razporejen med planinska društva (24,9 %), pastirske skupnosti (24 %) in občino (21 %). Še najmanj obiskovalcev je mnenja, da bi morala skrb za upravljanje območja prevzeti država.


Trniča. (Fotografija: Borut Peršolja)

Za dostop na planino obiskovalci najpogosteje uporabljajo makadamsko cesto s Kranjskega Raka (skoraj polovica vprašanih), sledi dostop po planinskih poteh iz doline (30 %), na zadnjem mestu pa z gondolsko žičnico. Podatek o veliki uporabi planinskih poti je zagotovo precenjen – ta dan jih je peš iz doline prišlo dobrih 10 % (glej vprašanje 6).

Po mnenju večine (86,29 %) obiskovalcev je makadamska cesta s Kranjskega Raka dobro ali celo odlično vzdrževana. Manjšina (6,5 %) bi želela imeti bolje vzdrževano cesto ali menijo, da bi bilo treba cesto asfaltirati (6,5 %).

Glede na največji delež uporabe makadamske ceste s Kranjskega Raka, se večina obiskovalcev pripelje po cesti do Ravni oz. peskokopa in tam parkira (27,9 %). Približno petina obiskovalcev parkira nižje (na Kranjskem Raku). Planina Kisovec, Ušivec in drugje ob cesti (v nasprotju z Uredbo o prepovedi vožnje v naravnem okolju) si razdelijo približno enakovreden delež parkiranja obiskovalcev (malo več kot 15 %). Še najmanj obiskovalcev parkira najvišje – v Mačkinem kotu (6,4 %).


Vidne posledice obiska. (Fotografija: Borut Peršolja)

Po mnenju obiskovalcev je povsod še vedno dovolj prostora za parkiranje, saj tako menita dve tretjini obiskovalcev (66,5 %). Le slaba petina jih je mnenja, da je parkirišč premalo že v dolini (3,8 %). Da je parkirišč celo preveč je odgovorilo 5,5 % obiskovalcev, nekateri menijo, da lahko parkirajo kjerkoli ob cesti (5,5 %).

Več kot dve tretjini obiskovalcev (69,1 %) je pripravljena plačati za uporabo ceste vsaj od 1 do 5 evrov. 30 % obiskovalcev ne želi prispevati za uporabo ceste. V rubriki drugo so bili navedeni še zneski 0,5 € – 1 x, 2 € – 2 x in 20 € – 1 x. Nekaj vprašanih je posebej opozorilo, da je cesta javna površina in da uporabnina ni mogoča, mogoče je pobirati samo nadomestilo za parkiranje.


Mirujoči promet: skrito, a vendar vsem na očeh. (Fotografija: Borut Peršolja)

Obiskovalci so mnenja (na kar kažejo številna osebna sporočila na koncu vprašalnika), da je treba planino ohraniti v njeni lepoti in prvobitnosti, zato bi na prvem mestu zbrani denar od uporabnine ceste porabili za prenovo pastirskih stanov. Na drugem mestu bi sredstva namenili za vzdrževanje ceste. Želijo si bolje in enotno označene peš poti. S precej manjšimi ocenami si v zaporedju sledijo izgradnja vodovoda, vzpostavitev službe parkirnih nadzornikov, brezplačno vodenje po planini in promocijsko gradivo.

Med dejavnostmi, ki se jim zdijo izrazito najmanj pomembne za sofinanciranje z denarjem od uporabnine ceste so: vzpostavitev službe parkirnih nadzornikov, brezplačno vodenje po planini, promocijsko gradivo in izgradnja vodovoda.


Obiskovalci Velike planine. (Fotografija: Borut Peršolja)

Velika večina obiskovalcev meni, da je na Veliki planini dovolj označenih in urejenih peš poti. Le manjši del (10,7 %) jih meni, da je peš poti premalo. Glede kolesarskih poti so si mnenja najbolj različna: skorajda enako jih meni, da je kolesarskih poti dovolj in da jih je premalo (pri tem je treba opozoriti, da so o kolesarskih poteh stališča povedali peš obiskovalci, saj je bilo kolesarjev med vprašanimi zelo malo). Pojavila se je ugotovitev, da je planinska pot iz Stahovice uničena in da je preveč novih gozdnih vlak.

Ne le, da so poti na planini dobro urejene in označene, obiskovalci menijo, da omogočajo varnejše gibanje v vseh razmerah (33 %), da omogočajo hojo tudi v športnih copatih (16 %) in da jih lahko uporabljajo neizkušeni turisti (25,9 %). Četrtina obiskovalcev meni, da poti na planini ne omogočajo hoje v megli.


Obiskovalci na Poljanskem robu. (Fotografija: Borut Peršolja)

Predhodne odgovore o dobro vzdrževanih in označenih poteh potrjuje dobra in odlična ocena o stanju vzdrževanja peš poti (90,5 %). Osem odstotkov jih meni, da so poti slabo vzdrževane, zlasti za primere megle in v zimskem času.

Ob dobro vzdrževanih poteh na planini, obiskovalci vseeno najbolj pogrešajo ureditev tematskih poti (22,4 %), ločitev kolesarskih in pešpoti (19,2 %) in enotne smerne table (17,6 %). Želijo si, da bi označili obstoječe poti z markacijami (12,4 %) ali celo označili novo krožno peš pot (12). Pogrešajo vpisne skrinjice in žige na vrhovih (11,2). Le malo obiskovalcev pogreša urejene stopnice čez ograjo med planinami.


Planinska hrana z domače njive? (Fotografija: Borut Peršolja)

Obiskovalci postajajo vedno zahtevnejši, zato si poleg urejenih tematskih poti želijo zemljevide z vrisanim stojiščem (33,1 %), hkrati je na planini vedno več obiskovalcev, ki planine preprosto ne poznajo. Obiskovalci si želijo pokrita zatočišča v primeru dežja (21,2 %). 41 vprašanih (15,8 %) pogreša smetnjake in urejen odvoz smeti, kar kaže, da na planino ne zahajajo le planinci, ki smeti odnesejo s seboj v dolino. Manjše število, a še vedno z opaznim deležem, želi postavitev razglednega stolpa in opazovališč za ptice, ureditev počivališč s klopmi in mizami ter prostore za piknik in ureditev lesenih igral za otroke. V rubriki drugo je bil izražen predlog, da se z markacijami označi lovsko pot čez Rigelj. Podana je bila pripomba, da je opremljenosti dovolj, manjka pa zavest in odgovornost obiskovalcev.

Večina vprašanih (skupaj 71,9 %) je dobro seznanjena, da za peš poti skrbijo planinska društva (92) in pašne skupnosti (69). Na tretje mesto so postavili občino (28), na četrto (20) skupno skrb društev, pašne skupnosti, občine in države. Očitno nekaj obiskovalcev meni, da nihče ne skrbi zanje. Med odgovori so vprašani navedli, da za poti skrbijo oskrbniki koč, kar ne drži.


Razmestitev označevalnih smerokazev.

Čeprav se večina obiskovalcev do vznožja ali izhodišča pripelje z avtomobili, jih vseeno zelo motijo parkirani avtomobili na planini, zato bi prepovedali vožnjo z avtomobili ob koncih tedna (85). Želijo si še ponudbo izdelkov domače obrti (54) in prodajo mlečnih izdelkov na enem mestu (44). Če že prodajajo mlečne izdelke v pastirskih bajtah, naj prodajajo čim več kislega mleka in mlečnih izdelkov oz. naj bodo te bajte, ki prodajajo, dobro označene. Nekateri so izrazili željo po organizaciji različnih dogodkov vsak teden (29), a če sklepamo po sledeči izbiri, naj bi bili taki, da bi še vedno ohranjali planino kot območje miru, kjer je hoja izven poti prepovedana (19). 18 si jih želi dostopa do brezplačnega brezžičnega omrežja. Obiskovalci so sami dodali, da si želijo brezplačno panoramsko vožnjo s sedežnico ter brezplačno vodenje po planini. Kot obogatitev prodajne ponudbe obiskovalci predlagajo prodajo domačega žganja.


Razgledni balkon. (Fotografija: Borut Peršolja)

Med novostmi, ki bi jih obiskovalci Velike planine podprli so odprtje informacijskega centra v Domžalskem domu, ureditev plačljivih javnih sanitarij in odprtje poletne plaže na Zelenem robu. Zanimivo je, da jih veliko podpira zamisel za izgradnjo adrenalinskega razglednega mostu na Poljanskem robu in gradnjo gorsko kolesarskega poligona.

O obogatitvi turistične ponudbe s tematskimi izleti ni dvoma: večina si želi vodenje z etnološko in pastirsko vsebino, približno polovica manj obiskovalcev bi se udeležila vodenja z vsebinami glede narave, mitologije in botanike.

Skoraj 90 % vprašanih je na kakršen koli način pripravljeno sodelovati pri izboljšanju razmer z lastno udeležbo: bodisi s finančnim prispevkom, bodisi s prostovoljnim delom ali usposabljanjem. Ta pripravljenost skriva velik potencial.

Skoraj dve tretjini vprašanih (64,6 %) meni, da je razmere treba urediti zaradi negativnih posledic, ki se kažejo v obliki mehanskih poškodb ruše ali v ogroženosti vodnih virov v dolini. Slaba tretjina jih meni, da bi se ob tem splačalo porabiti evropska sredstva.


Zgolj lep motiv ali predvsem odmor med vzdrževanjem pokrajine? (Fotografija: Borut Peršolja)

Med manj izobraženimi je večji delež tistih, ki ne želijo plačati prispevka – to je verjetno povezano z manjšimi prihodki.

Pri tistih, ki ne želijo plačati je glede na kraj bivanja nekoliko bolj izrazit delež domačinov v širšem pomenu besede – zlasti z območja Kamniško bistriške ravni.

Relativno visok je delež tistih, ki so redni obiskovalci in ki ne želijo plačati.

Delež stalnih obiskovalcev, ki razmere ocenjujejo kritično, je skorajda enak deležu vseh obiskovalcev (10,1 %). Očitno ta skupina ni najbolj občutljiva za dogajanje in kritično vrednotenje sprememb.

V primerjavi z vsemi obiskovalci je delež stalnih obiskovalcev, ki menijo, da je dovolj označenih in urejenih poti.

Presenetljivo je, da stalni obiskovalci ne poznajo posameznih znamenitosti Velike planine. Več kot pol jih pozna samo Koritni vrh, polovici se približa arheološko najdišče Pečice. Najmanj jih pozna jamo v Dovji griči.


Ograjeno parkirišče za Koritnim vrhom. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vprašalnik je na koncu vseboval vprašanje oz. osebno sporočilo izvajalcem projekta. Spodaj so odgovori (opomba: enaka sporočila so objavljena samo enkrat):

Da bodo pravila veljala za vse!
Denarja je vedno dovolj, vendar je porabljen za druge potrebe. Naj se namenja tistemu, kateremu je bil namenjen.
Dovolj denarja in uspešno delo.
Glavni problem je vzpostavitev žičniških naprav in da je Šimnovec zaprt.
Kakšen hrib oziroma planino lahko pustite tudi planincem (verjetno je to tržno zanimivo).
Kar nadaljujte s projektom!
Le tako naprej!
Naj bo neokrnjena.
Naj ostane planincem!
Naj ostane raj.
Naj planina ostane taka kot je, vzdržujte obstoječe in ne dovolite novogradenj.
Naj vam uspejo zastavljeni cilji!
Nazaj k naravi!
Novo gondolo.
Nujno omejiti dostop z osebnimi avtomobili praktično do vrha planine.
Ohranimo naravo čisto.
Ohranimo planino!
Ohranite čar Velike planine.
Ohranite nam planino vsaj tako, kot je.
Ohranite planino avtohtono, ne kot množično pribežališče turistov, naj bo neokrnjena.
Ohraniti neokrnjeno naravo.
Onemogočiti dostop z avtomobili na planino.
Organizacija vodenih ogledov, ki bi jih vodili prostovoljci.
Pastirji naj imajo določen čas za dovoz in odvoz za lastne potrebe. Za vikend pa brez avta pri bajtah in domovih.
Paziti pri izbiri ljudi (oskrbniki, najemniki), ki upravljajo s planinskimi domovi.
Planina naj bo taka kot pred 20 leti.
Planina naj ostane planina, kot je bila v času pred dvajsetimi leti.
Planina naj ostane še za kasnejše rodove!
Pogledati kako imajo urejeno v Avstriji, kjer imajo to zelo lepo urejeno!
Pogumno naprej!
Pohvala vsem zagretim pobudnikom za razvoj planšarskega turizma.
Popolna prepoved dostopa za avtomobile na celotnem območju Velike, Male in Gojške planine.
Prepoved prometa nad Kranjskim Rakom.
Prepoved vožnje z motornimi sanmi pozimi!
Pridobite evropska sredstva za regionalni razvoj in ohranjanje naravne in etnološke dediščine!
Priporočam mladim, da se zavzamejo za urejanje planine.
Promocija tudi v tujini.
Srečno pri izbiri oskrbnika Domžalskega doma. Naj potegne nov svež veter pri upravljanju društva.
Srečno pri izbiri oskrbnikov koč.
Srečno!
Ta izjemna kultura naj se obdrži.
Več prireditev!
Več sodelovanja, manj govorjenja.
Velika planina je čudovita, zato če je mogoče, jo ohranite takšno.
Velika planina mora ostati pastirska planina in onemogočiti dostop avtomobilov na planino.
Veliko sreče!
Vprašanja so zelo na mestu.
Vzpostavite red, prepovejte gradnjo cest, uporablja naj se samo eno cesto za posebne namene.
Za vikend naj ne bo brez avtov pri bajtah in domovih.
Zapreti promet. Dobiti enega prevoznika, ki bo dostavljal in skrbel za cesto. In urediti financiranje tega.
Želim, da na planini ni prometa in da ostane prvobitna.
Želimo več narodno zabavne glasbe in veselic na planini!

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark