Arhiv za ‘ gorska narava’ Kategorija

PRIŠLA JE … JESEN

Torek, Oktober 20th, 2015

Smo res na koncu poti? Pravzaprav šele na začetku: tople korake je zamenjalo šelesteče gaženje po odpadlem listju. Več na vtisih jeseni.

***


Sočna trava prehaja v rodovitno opadle krošnje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrena nazobčanost zapolnjuje prazne prostore gozda. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zamolklost jeseni barvito in uglašeno preglašajo mladi koraki. (Fotografija: Borut Peršolja)


Biti. Res, samo biti? (Fotografija: Borut Peršolja)


V času izstopamo, v življenju se zlivamo v eno usodo. (Fotografija: Borut Peršolja)


Razpršenost svetlobe oponaša sneg, ki prihaja. Nezadržno prihaja. (Fotografija: Borut Peršolja)


Za Boga, cesarja in domovino! Je to recept narodne rešitve? V tem vrstnem redu? (Fotografija: Borut Peršolja)


Quidditch je star čarovniški šport. Švig skozi sloka vrata pa vrhunska mojstrovina! (Fotografija: Borut Peršolja)


Usodna ujetost ali razgledni počitek? (Fotografija: Borut Peršolja)


Doma pa plitvo zarezati križ na plosko stran trebuha …
(Fotografija: Borut Peršolja)


Parcela z veliko začetnico. (Fotografija: Borut Peršolja)


Hribovsko spremenjena in dobro uležana. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

NAJDENI PREDMETI: OSNOVNOŠOLSKI SPIS O PRIHODNOSTI PZS

Petek, Oktober 16th, 2015

Če izgleda kot raca, če hodi kot raca, če se oglaša kot raca, naj vas to ne zavede, je raca.

Nova vodila PZS (PDF 285 KB)

Ne, ne motite se: če izgleda kot pohod, če hodi kot pohodnik, če se oglaša kot pohodniški produkt, naj vas to ne zavede, je pohodništvo. Pohodniška zveza Slovenije.


Napis. (Fotografija: Borut Peršolja)

Še en naključno najden izdelek, ki pa čisto po naključju razveseljuje.
YouTube slika preogleda
Glasba, besedilo in aranžma pesmi Na goro: Simona Černetič; Založba Celinka.si: www.celinka.si/zalozba

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

DA NE POZABIM: OSEBNA IN TEHNIČNA OPREMA GORNIKA

Četrtek, Oktober 15th, 2015

Glede na izbor cilja in poti pozorno izberemo osebno in tehnično opremo. Sestavni del osebne opreme vsakega obiskovalca gora so čez gležnje segajoči gojzarji z rebrastim podplatom in dovolj velik nahrbtnik. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov vedno rokavice, kapa, anorak, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z aluminijsko zaščitno (astronavtsko) folijo, piščalka, bivak vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka.

Če šele začenjamo hoditi v gore, potem vzemimo s seboj nekaj več opreme. Izkušnje nas bodo naučile, katere opreme tovorimo preveč in katere premalo … Za vso opremo velja, da jo je pred odhodom na turo potrebno pregledati in ustrezno pripraviti. Med takšna opravila sodi pregled vezalk na gojzarjih, prilagoditev velikosti plezalnega pasu in obsega čelade telesnim meram, zamenjava baterijskega vložka … Oprema mora biti v nahrbtniku pravilno razporejena in jo je treba znati pravilno uporabljati!


Razvojna skupina za programa Ciciban planinec in Mladi planinec, avtor: Borut Peršolja, ilustracija: Damjan Ilić, oblikovanje: Grupa Ee, Ljubljana, oktober 2012.

V slovenskih gorah smo vse planinske poti glede na njihovo tehnično zahtevnost razdelili na lahke, zahtevne in zelo zahtevne. Tehnično zahtevnost poti upoštevajmo pri načrtovanju in izvedbi ture! Zelo zahtevnih tur, pri katerih hojo zamenja plezanje, se lotevajmo samo primerno izkušeni in opremljeni. Za tovrstne vzpone potrebujemo dodatno tehnično opremo: čelado, plezalni pas, samovarovalni sestav in zaščitne rokavice. Opremo si je moč izposoditi tudi v nekaterih trgovinah z gorniško in alpinistično opremo. Pri nakupu naj velja reklo, da nikoli nismo tako bogati, da bi kupovali poceni!

Vedno več ljudi uporablja za hojo po gorah zložljive palice. Nedvomno veliko pomagajo pri razbremenjevanju kolen, hkrati pa zaposlijo tudi mišice ramenskega obroča. Vendar pozor: če naša dejavnost v gorah ne poteka redno celo leto, potem na prvih spomladanskih turah pustimo palice doma. Tako se bodo noge privadile svojemu delu in bo korak zanesljivejši in varnejši. Zmerna in premišljena uporaba palic nam bo zagotovo omogočila planinske užitke še v pozno starost.

osebna in tehnicna oprema (PDF 123 KB)

OPREMA, KI JO IMAMO MED TURO NA SEBI ALI PRI SEBI
spodnje perilo
bombažne nogavice
volnene nogavice
dolge pohodne hlače
majica s kratkimi rokavi
srajca z dolgimi rokavi ali puli z visokim ovratnikom
termo jopica ali debel pulover
pokrivalo
gojzarji
nahrbtnik
zložljive palice
ura
denarnica
osebni dokumenti
žepni nož, nožek za konzerve


Razvojna skupina za programa Ciciban planinec in Mladi planinec, avtorica: Mateja Peršolja, ilustracija: Damjan Ilić, oblikovanje: Grupa Ee, Ljubljana, oktober 2012.

OPREMA, KI JO IMAMO MED TURO V NAHRBTNIKU
rezervno perilo
rezervna oblačila
kratke hlače
vetrovka
kapa
rokavice (palčniki)
šal
gamaše
dežnik oziroma zaščita pred dežjem
prva pomoč (trikotna ruta, obliži, povoj, astronavtska folija, piščalka …)
zaščitna krema za sonce
vžigalice ali vžigalnik
sveča
čutara ali prozorna plastenka s pijačo
zemljevid gorske skupine v merilu 1 : 25.000
skica ture
kompas
zvezek
kemični ali navadni svinčnik
planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto
sončna očala
vrečka za smeti
čelna svetilka z rezervno žarnico in baterijskim vložkom
železna rezerva
toaletni papir
pomožna vrvica
obvestilo o nesreči
hrana (v posodi ali vrečki)


Ciciban november 2007: pesmica Dež Lili Novy, pripravil Borut Peršolja, ilustriral Peter Škerl.

OPREMA, KI JO IMAMO S SEBOJ ZARADI ZAHTEVNOSTI TURE ALI NJENE POSPESTRITVE
čelada
plezalni pas
samovarovalni sestav
pomožne vrvice
radijska postaja
fotoaparat
daljnogled
družabne igre
blazinica za žige

Na daljšo turo vzamemo še kakšen kos oblačil, več toaletnega pribora, hrane in ostale opreme po potrebi (spalna vreča, bivak vreča itd.)

Nasvidenje v gorah!

***
Preveri svoje znanje!
(Pravilni odgovori so izpisani v poševni pisavi.)

Kako pravilno zložimo stvari v nahrbtnik?
1. Tako da nas nič ne tišči v hrbet in čim lepše izgleda.
2. Hrano in pijačo damo v stranske žepe, da sta bolj pri roki, ostale stvari pa spodaj.
3. Lažje stvari damo na dno, težje stvari ob hrbet, lažje pa na zunanjo stran in na vrh.

Kolikšna je priporočljiva masa nahrbtnika za četrtošolca?
1. Ni pomembno, saj je odvisno od tega kako močni smo.
2. Okrog 7–8 kg ali manj.
3. 20 kg in več, kar nam omogoča več postankov in uživanje na turi.

Oblačenje v plasteh imenujemo tudi čebulni sestav. Kakšno je pravilno zaporedje oblačenja oblačil zgornjega dela trupa?
1. Termo perilo, puli, flis, anorak iz goreteksa.
2. Perilo iz svile, srajca, volnen pulover, anorak.
3. Bombažno perilo, srajca, suknjič iz jeansa.

V nahrbtniku ne sme manjkati »železna rezerva«. Zakaj jo moramo vzeti s seboj?
1. Da je nahrbtnik zaradi železa, ki sestavlja železno rezervo, težji.
2. Da jo zaužijemo na vrhu.
3. Železna rezerva je hrana, ki jo vedno nosimo s seboj, uporabimo pa jo le v primeru skrajne nuje.

Dolga stoletja so spodnje perilo izdelovali iz naravnih materialov. Katere so glavne značilnosti bombaža?
1. Ne vpija vlage in nas ščiti pred njo.
2. Je slab prevodnik toplote in nam je v njem topleje.
3. Je trpežen, vodovpojen, odporen proti UV žarkom in dolgo vzdrži, kljub drgnjenju in številnim pranjem.

Kaj moramo imeti vedno s seboj v nahrbtniku?
1. Spalno vrečo.
2. Rezervno spodnjo majico.
3. Prvo pomoč.

Čemu nam služi aluminijska zaščitna (astronavtska) folija?
1. Za toplotno zaščito.
2. Za zaščito pred komarji.
3. Za označevanje mesta, kjer bo pristal helikopter.


Čistokrvni naritnik. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kaj je naritnik?
1. Nahrbtnik rdeče barve.
2. Izolacijska podloga, ki jo damo pod zadnjo plat, predno sedemo na tla.
3. Nahrbtnik, ki ga zaradi slabo zategnjenih naramnic nepravilno nosimo prenizko na hrbtu.

Zakaj naj bodo vrhnja oblačila in nahrbtnik iz živo barvnih materialov?
1. Ker smo tako lažje opazni.
2. Ker tako narekuje najnovejša moda.
3. Ker žive barvajo odbijajo več sončnih žarkov.

***
Hec mora bit’

Kaj je železna rezerva?

1. Železna rezerva je rezervno dvojno spodnje perilo.
2. Hrana, ki jo vzamemo s seboj in je ne mislimo pojesti.
3. Tisti del moči, ki jo hranimo za sestop in čas, ki ga hranimo za primer nesreče.
4. Označuje hrano in stvari, ki jih moramo imeti s seboj za vsak slučaj, čeprav jih ne rabimo.

Zakaj so postale pomemben del planinske opreme palice?
1. Kot obramba pred napadalnimi psi.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

DA NE POZABIM: GORNIKOV OPOMNIK

Ponedeljek, Oktober 12th, 2015

Za pilote vemo, da imajo pisni seznam opravil (Checklist), ki jih dosledno in vsakokrat opravijo pred vzletom. Leta 2006 sem za spletno mesto Planinskega društva Domžale pripravil osebni opomnilni seznam za kakovostno izvedbo izleta, pohoda, ture (seznam sem letos malenkostno dopolnil). Seznam je namenjen gorniškim novincem za preverjanje lastnega procesa priprave in izvedbe izleta, pohoda ali ture. Uporabljamo ga, dokler ne dosežemo ravni gorniškega znanja, ki pomeni samostojnost.

GORNIKOV OPOMNIK (PDF 159 KB)

PRED IZLETOM, POHODOM, TURO
datum
cilj
ura zbora in prihoda nazaj
prevoz
izhodišče, vhodišče
kratek opis poti, skica ture
tehnična zahtevnost poti
vodnik, zemljevid
čas hoje
počitki
planinska koča (rezervacija)
varnost
zanimivosti
število sotovarišev
izkušnje sotovarišev
oskrba
osebna oprema
tehnična oprema
skupna oprema
vremenske razmere
različica za slabo vreme
denar/cena

Dobra priprava je polovica uspešne izvedbe!


(Fotografija: Borut Peršolja)

***
MED IZLETOM, POHODOM, TURO
na zbornem mestu:

preverjanje prisotnosti
preverjanje opreme
navodilo pred hojo
oddaljevanje od skupine

na začetku hoje:
oblikovanje kolone
primernost tempa

med izletom:
tempo hoje, dihanje
varnostna razdalja
spremljanje gibanja
toplotno uravnavanje telesa z oblačili
poučevanje
opozarjanje
počitki
vzdušje
komuniciranje z repom kolone
preverjanje prisotnosti

v planinski koči:
preverjanje prisotnosti
red v koči
nastanitev in oskrba
družabnost
priprava na naslednji dan
prenočevanje

na vhodišču:
preverjanje prisotnosti
izpolnitev pričakovanj
sprejemanje kritik in pohval
dobri predlogi
povabilo na naslednji izlet

Na vrhu je pred nami še več kot polovica poti!


(Fotografija: Borut Peršolja)

***
SPET DOMA
ureditev osebne in skupne opreme
pogovor in analiza izvedbe in doživetega
razmislek o možnih izboljšavah
nujno je treba spremeniti
iskanje odgovorov in pomoči
izbira novega ustreznega cilja
ureditev dnevnika, fotografij

Gore so lepe, zato se varno vrnimo domov.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

ALEŠ V PARKU

Ponedeljek, Oktober 5th, 2015

V torek, 6. oktobra 2015, je ob 19. uri v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah potekal gorniški večer z Alešem Zdešarjem z naslovom Zavarujmo (oseminpetdeseti po vrsti).

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:

Aleš Zdešar (1975) iz Kranja, univerzitetni diplomirani geolog, zaposlen v Triglavskem narodnem parku. Poročen, oče dveh otrok, fotograf, predavatelj. Fotografira od leta 2005 (uporablja Canonovo opremo), (so)avtor blogov FotoGaja ter The Light in Bohinj. S fotografijami opremlja publikacije, revije, knjige in koledarje Triglavskega narodnega parka. Širi znanje in misli o varovanju narave, o neživi naravi, o kulturni dediščini, o fotografiji, o potovanjih in življenju. Del troedine ekipe Fotografov dnevnik, ki pripravlja predavanja odličnih fotografov in zanimivih oseb, ki jim je fotografija zaznamovala življenje.

Pogovor si lahko tudi pogledate po zaslugi snemalca – Miro Pivar za Domžalec.si:
YouTube slika preogleda

***


Aleš Zdešar. (Fotografija: Lojze Popelar.)

O vsebini pogovora lahko ugibate na podlagi postavljenih vprašanj:

Zakaj blog? Od kje potreba po objavljanju (pisanju/fotografiranju)? Kako se rojevajo teme za objavo?

Si se objavljanja že kdaj naveličal? Kakšen je tvoj odnos do komentarjev/odzivov bralcev/gledalcev, tudi anonimnih?

Si domač tudi s Facebookom, Twitterjem, Instagramom ter/ali drugimi socialnimi omrežji?

Kaj tebi pomeni znanje? Zakaj se ga trudiš deliti z drugimi? Je souporabljati znanje – v tem skomercializiranem svetu – res neprecenljivo? Je iz teh nagibov nastal Fotografov dnevnik?

Kakšni so odzivi fotografov ob prejetem vabilu za sodelovanje? Koga boste gostili letos? Koga od fotografov si še posebej želiš spoznati?

Kakšna je bila tvoja pot do kakovostne, celo odlične fotografije?

Kje doslej si videl največ narave, Narave z veliko začetnice? Si kdaj od presunjenosti, očaranosti, odmaknil pogled s fotografskega objektiva?

Katere tvoje fotografije so najbolj všeč tvoji ženi? S katerimi motivi ji greš najbolj na živce? Težiš z rojstnodnevno fotografijo?

Kdo so bili tvoji naravovarstveni učitelji? Imaš rad človeka v naravi? S čim te je za življenje opremil univerzitetni študij geologije?

Geologija je prvi od številnih mehanizmov delovanja narave. Opažaš pri drugih veliko nepoznavanja delovanja narave?

Kakšen je odnos, kakšno je znanje obiskovalcev Triglavskega narodnega parka o naravi? Kaj te pri rekreacijski rabi narave najbolj preseneti: pozitivno in negativno?

S katerim zavarovanim območjem si se sicer srečal najprej? Kaj je tebi takrat pomenilo zavarovano območje in kaj ti pomeni danes?

Kje v parku je za odžejanje na razpolago deviška voda?

Kje v parku so najboljša mesta za potapljanje do fosilnih rib?

Kje v parku je bila geološka igra odlaganja najmanjkrat prekinjena?

Kje v parku je skrit mir in kje park najbolj umira?


Gostitelj gorniških večerov. (Fotografija: Lojze Popelar)

***
Gorniški večeri v letu 2015:
3. 11. dr. Igor Škamperle, Gorniški sveti gral
1. 12. Andrej Pečjak, Vroča ljubezen do ledu in elektrike

Video posnetke nekaterih preteklih gorniških večerov lahko pogledate na YouTube, če v iskalec vpišete Gorniški večer.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

PODPISI POKRAJINE 3

Sobota, Oktober 3rd, 2015


Narava je ves čas na voljo – sedem dni v tednu. Človek pa rabi počitek. (Fotografija: Borut Peršolja)


Predmobitelska komunikacija je potekala z nogami. In v konspiraciji, ki ji žvižgači Snowdenovega tipa, niso bili kos. (Fotografija: Borut Peršolja)


Umetniki so želeli prestopiti iz izoliranih prostorov, namenjenih umetnosti, iz galerij in muzejev, v urbani prostor in pokrajino. Pri svojem ustvarjanju so uporabljali nekonvencionalne prijeme …” (Fotografija: Borut Peršolja)


“Tujkov v ranah ne odstranjujemo. Izjema so le zelo površinsko ležeči manjši tujki. V primeru, da smo na zelo odročnem kraju in da ima poškodovanec zgolj v kožo in podkožje zapičen trnek, ga lahko skušamo odstraniti s t. i. napredujočo tehniko: potisnemo ga naprej skozi kožo, ga odščipnemo ali stisnemo zalust in izvlečemo nazaj.” (nasveti Prve pomoči) (Fotografija: Borut Peršolja)


Lišaji za svojo rast nujno potrebujejo neonesnažen zrak. Jim prija tudi zeleni ostanek obmejne zgodovine? (Fotografija: Borut Peršolja)


KSL: Kostelska uganka. (Fotografija: Borut Peršolja)


Lašček (1071 m), zanimivo Banjško razgledišče, ki bi si zaslužil bolje vzdrževano planinsko pot. (Fotografija: Borut Peršolja)


Orientacijska umetnost. (Fotografija: Borut Peršolja)


“Eleganca ne pade v oči, ampak ostane v spominu.” Giorgio Armani (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

UDOMAČENOST

Torek, September 29th, 2015

Pajek križevec se je – izkoriščajoč dopustniško odsotnost – čez poletje udomačil na našem balkonu. Ni videti, da bi mu stalno visenje z glavo navzdol delalo težave. Je pa res, da ima odličen razgled na dogajanje v stanovanju … Ne ve pa, da je tudi on stalno, večkrat dnevno opazovan. Še zlasti, ko se nič kaj vegetarijansko masti z žužkovsko bratovščino (občasno dobi z naše strani mušji posladek). Pajčevinast makrosvet je urejeno lep. Lep in dokončno simetričen.


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

ALJAŽ, ŠE VEDNO ALJAŽ

Petek, September 25th, 2015


Najvišji slovenski bivak: 2864 m. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pred dobrim mesecem dni je minilo 120 let od postavitve kovinskega stolpa na vrhu Triglava, tega »edinstvenega višinskega okrasa Slovenije« (Strojin, 1980, stran 5). Stolpa se je kmalu oprijel ime Aljažev stolp, po njegovem inovativnem avtorju, Jakobu Aljažu (1845–1927), ki je mesec dni pred postavitvijo praznoval osebnega abrahama. Letošnjo obletnico postavitve stolpa so obeležili številni slovenski mediji, le redki med njimi pa so Aljaževo delo osvetlili kar se da celovito. Prevladovali so domoljubno nacionalistični toni ter nenehno ponavljajoča, iz celotnega življenjskega opusa iztrgana posamezna dejstva, ki se jih nihče več ne trudi preveriti, kaj šele da bi jih postavil v tedanji časovni, a hkrati tudi današnji, sodoben (gorniški) kontekst.


Triglav: Aljažev neizklesani spomenik. (Fotografija: Borut Peršolja)

Zgodovine ne moremo povedati enkrat za vselej. Ne zato, ker ne vemo dovolj o preteklosti, ampak ker živi »spreminjamo« preteklost zaradi sedanjih ambicij in tako preskušamo demokracijo. Dejstva ostajajo nespremenjena, saj so se že zgodila. Posledice pa povedo, kaj se je res zgodilo, zato jih ni mogoče spremeniti, kot tudi ne vzrokov zanje. Demokracija ne pozna uradne zgodovine, ampak spodbuja številne razlage preteklosti in tako odpira številne osebne poti do razumevanja – tudi gorništva.


Portret Jakoba Aljaža. (Fotografija: Borut Peršolja, vir: Zbirka diapozitivov Slovensko planinstvo)

Če rečem nekoliko po jungovsko, je resnica – še zlasti o ljudeh – nujno heterogena in kompleksna: ne moremo je najti le po racionalistično razsvetljenski liniji dejstev, niti ne samo po mistični duhovni liniji mitov, ampak po obeh. V bližini resnice smo, ko smo v bližini celovitosti, skladja anime in animusa. Če v katerem od njiju pretiravamo, izgubimo posameznikovo osebnost. Poudarjena nacional(istič)na mitologija lahko pripelje do odklonov, ki smo jim že bili priča v zgodovini (tudi gorniški), poudarjen racionalizem pa pripelje do brezdušne resničnosti, čemur se zahodna civilizacija v veliki meri bliža danes. Mislim, da ne obstaja niti ena praktična odločitev, ki ne bi upoštevala vselej prisotne človekove nepopolnosti.

Če na Jakoba Aljaža gledamo s perspektive, ki obravnava gorniški razvoj linearno, potem ni težko ugotoviti, ali se zgodovinski opazovalci pomikamo v smeri enotnosti ali raznovrstnosti. Uradna gorniška zgodovina in medijski pastcopy stampedo se neutrudno pomikata proti enotnosti, skladno z rekom: de mortuis nihil ni si bene (o mrtvih samo dobro).

Vsekakor velja, da si narod, ki pozabi na svojo kulturo v njenih raznovrstnih legah in na svojo mitologijo, na silo odreže del korenin. Iz teh poganja kolektivni genski zapis, iz katerega nastaja duhovni horizont in domet neke kulture, način njenega delovanja. Kar ni mogoče pozabiti, moramo ohranjati v spominu, da bi (raz)umeli. Zato je bila nedavna obeležitev stolpnega jubileja vsekakor na mestu. Vprašanje je le, ali so bila sporočila Aljaževih naslednikov Aljaževim zanamcem ustrezna.

»Aljaž … izvor navdiha, magičnega vpliva, poguma in moči …«

»Aljaž … srčnost, pogum, narodni ponos, veselje in predanost …«

Kaj torej reči o Aljažu danes?


Vsak dan med nami. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Aljažev kronist, dr. Tone Strojin, je zapisal, da sta njegovi »največji zaslugi, da je
- Triglav otel nemštvu in mu s kočami in stolpom nazorno povedal, da je Triglav tudi v času avstroogrske vlade slovenska gora in
- da je Slovenskemu planinskemu društvu pokazal, kje mu je področje delovanja – v visokogorju, s Triglavom na čelu.«

- Aljaž je postavil temeljni kamen gorništva kot dela identitete slovenske nacije.

***

»Zato pota delamo in popravljamo in koče stavimo, da se ne bi kdo ponesrečil!«

- Aljaž je eden od začetnikov množičnega gorništva v Sloveniji in je nesebično pomagal božji previdnosti z modrostjo in ljubeznijo voditi stvari do njihovega naravnega cilja.


Aljaž v Aljažu. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

»Nekateri učenjaki trdijo, da pred Willomitzerjem leta 1778 ni bila živa duša na Triglavu. Dasiravno nimamo v kroniki pozitivnih podatkov za nasprotno trditev, vendar to lahko ovržemo z zdravo domačo logiko: pred tridesetimi leti pelje Požganc gospodo po tedaj navadni poti skoz Krmo čez Mali Triglav na Veliki Triglav; Zeleznik, kožar, skozi Kot. Čez Zeleni Plaz so videli lovci plezati gamse in so plezali sami. Pavlin iz Trente je prehodil Kugyjevo pot; Dovžani hodijo sploh in še sedaj po grših krajih, ko ovce zaskočijo (prišla sta na Stenar naravnost oba Jakeljna). Lovec Rabič je bil na Suhem Plazu; lovcu in pastirju srce ne miruje, dokler ne pride na najvišji vrh!«

- Aljaž je – v nasprotju z uradno gorniško zgodovino – vedel, da so slovenske gore že davno domačijsko udomačene.

***

»Stolp sem napravil na svoje stroške ter ga pozneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Vrh Triglava sem kupil od Dovške občine za 1 fl. Bil sem najvišji posestnik.«

- Aljaž je razumel, da se lahko zanese predvsem nase in na ekipo predanih somišljenikov.

***

»Že sva bila na solnčni gladki strani Begunjščice, da se po deželi vidi. „Povej mi, prijatelj, zakaj so gore Karavank in Julijskih Alp na južni strani lepše, bolj gladke in bolj porasle, zgoraj s travo in grmovjem, spodaj pa z drevjem, in zakaj so ravno te gore na severni strani bolj strme, skalnate in razvite? Jaz trdim, da na južni strani povzroča vse to vpliv solnca, na severni strani pa zmrzline.” Ude, ki na to posebnost pač še mislil ni, je molčal.«

- Aljaž je znal božje stvarstvo poljudno razložiti z naravoslovnimi dejstvi.


Odtenki, kontrast in kompozicija: v očeh opazovalca. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

»Ledenik (edini ostanek iz ledene dobe) je zmiraj manjši.«

- Aljaž je opažal spremembe v pokrajini.

***

»Če se po ravnem izprehajaš, imajo le noge dobiček, če pa zlezeš na goro, vsi udje.«

- Aljaž je poznal številne pozitivne učinke gorništva na duha in telo.

***

»Peričnik in Savica spadata med prirodne krasote, ki se ne smejo porabiti v industrijske namene.«

- Aljaž takrat še ni vedel, da bo tudi gorski turizem – z izdatno pomočjo Aljaža – postal industrija.

***

»Gospodične, če boste šle poleti na vrhove naših prekrasnih gora, napravljene kot planinke, še bolje po Vodnikovo kot planšarice ali gorenjske Mine, boste dobile trikrat tako brhke in bogate ženine! Vprašajte pa tudi pred poroko, ali je Vaš ženin res vpisan – v Planinsko društvo: tak pritisk na ženina je privoljen! In naše Planinsko društvo bo procvitalo; no, in zrastel bo čvrst, krepak planinski zarod.«

- Aljaž je __________________. (napišite svoje opažanje)


Zadnji zemeljski dom z zvenečimi besedami Silvina Sardenkova in žalobno arhitekturo Ivana Vurnika. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

»Aljaž ne potrebuje ne filma ne spomenika ne svojega romana. Vse bi bilo ponaredek tega enkratnega moža, v nasprotju s tem, kar je štel sam in si ga predstavljamo danes – Aljaž živi na Triglavu in med nami!«
(Tone Strojin, Jakob Aljaž v slovenskem planinskem izročilu, 1980, stran 5)

Petintrideset let kasneje ima Jakob Aljaž, od leta 1896 častni član Slovenskega planinskega društva, vse tri »ponaredke«. Spomenik Nebojše Mitrića (1989) stoji na Dovjem ob cesti Jesenice–Kranjska Gora, knjigo Triglavski kralj (1994, 2001, 2013) je napisal Ivan Sivec, film Ta pleh ima dušo (2014) podpisujejo Iztok Lemajič, Vojko Anzeljc in Gorazd Lemajič. Četrti »ponaredek« pa je nedvomno tudi Himna Planinske zveze Slovenije, to je prva kitica pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Zemljiča Slavina in skladatelja Jakoba Aljaža.


Filmska govorica: vrnil se bom!? (Zaslonska slika filma Ta pleh ima dušo.)

***
Odlomek iz literarno dokumentarne biografije Triglavski kralj, avtorja Ivana Sivca:

Na vrh Triglava sva jo udarila po tedaj znani poti čez Triglavski ledenik na sedlo med Malim in Velikim Triglavom, od tam pa na vrh.

“Pot je grda, pa tudi klinov ni nič. A se pride, če je človek dovolj vztrajen.”

Čeprav se mi ni vrtelo v glavi, vam lahko povem, da je bil vzpon zelo zoprn. Brez Šmerca bi lahko ostal za vedno v steni.

Ko sva prišla prav do samega vrha, sem zajokal od sreče.

“O, moj Triglav, ti naš kralj!” sem pokleknil na tla in zmolil tri očenaše in zdravemarije za srečo slovenske domovine.

***

Zakaj župnik Aljaž na Triglavu ni postavil križa? Sta ga domoljubje in boj proti ponemčevanju tako zaslepila, da je pozabil na svoj poklic in pastirsko poslanstvo? Odkrito dvomim v tak sklep, saj je vse, kar je počel v gorah skrbno podrejal svoji službi, ki ji je bil do konca predan. Precej bolj verjetno je, da je z Aljaževim faradayevim stolpom premišljeno dal v ospredje varnost obiskovalcev gora. Z nadelavo poti in gradnjo Kredarice je odprl vrata Triglava. Za obiskovalce pa se je čutil odgovornega in to tudi v razmerah, v katerih danes vsak sam sprejema tveganje, ki ga običajno prinaša gorništvo. In to je eno najbolj spregledanih sporočil Aljaževega dela, ki mu sedanja planinska organizacija ni kos: če je Aljaž za varnost obiskovalcev odprl vrata, potem jih mora sedanji Aljaž pripreti. Pripreti tako, da se izboljša varnost plezanja na zelo zahtevnih poteh, ki vodijo na vrh Triglava, nevralgične točke edinega slovenskega nacionalnega parka. To je Aljaževa dediščina preteklosti za prihodnost.

»Kjerkoli se ponuja v naravi lepa višina, vsem na očeh, je pobožni Slovenec zgradil na njej cerkev
A. Hope, »Des Ősterreichs Wallfahrtsorte«, Dunaj 1913

***

Gradnja poti in koč ter vedno večji obisk so prinesli tudi določene posledice. Aljaž je naravo doživljal kot ključno orodje preživetja človeka. Človek Aljaž je bil njen neizpodbitni gospodar. V Planinskih spominih (Planinski vestnik 1922/05, stran 65–69) piše: »Leta 1885 si je Peričnik ob nalivu drugo pot izbral, in sicer bolj proti jugu, kjer sedaj teče. Prej je tekel kakih pet metrov proč (na severni strani) čez steno. Včasih pa ob hudi uri prinese s seboj kak štor ali skalo, kar ga v koritu zadržuje, da ne more prosto padati. Tako je bilo leta 1895. Zato sem meseca marca, ko ima malo vode, s seboj vzel Požganca in cerkovnika Lojza, da gremo – Peričnik popravit. S seboj smo nesli orodje: kramp, lopato, sekiro, vrv, kladvo itd. Zgoraj strugo prekopljemo in napeljemo vodo v staro, nekdanjo strugo. Potem naveževa na vrv Požganca in ga spustiva po skalnatem koritu do roba, da preseka štor in s kladvom razbije skalo, ki je prej Peričnik zadrževala. … Potem smo nekaj macesnov posekali in ob strugi položili ter s krampom ruševja, peska in druge šare nakopali, da je Peričnik zopet po sedanji strugi tekel in lepo prosto padal.«

Hočeš/nočeš je Aljaž postal eden od začetnikov gorniškega onesnaževanja slovenskih gora. To je Aljaževa dediščina preteklosti za prihodnost.


Pred Aljaževim posegom: desno in levotočni Peričnik. (Fotografija: Borut Peršolja, vir: Pet stoletij Triglava, originalna nemška izdaja)


Levotočni Peričnik. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Konstrukcija nacije je proces, v katerega smo potencialno vključeni vsi člani nacije (torej naroda, ki ima svojo državo), ne le osamosvojiteljski politiki in ustavodajni intelektualci. Upravljanje in skrb za simbolne prvine, principe, njihovo preurejanje in za rabo niso le stalno izzvani, ampak potencialno tudi odprti vsem in lahko generirajo drugačne interpretacije. Oblikovanje nacije gradi na občutkih in ustvarja povezavo med predniki in nami.

Pri oblikovanju slovenske države in nacije je imel Aljažev stolp vidnejšo vlogo kot množica drugih predmetov. Moč Aljaževega stolpa, da nas očara, njegova otipljivost in starost pričajo o moči Jakoba Aljaža in njegovih somišljenikov. Zakaj ima Aljažev stolp posebno mesto med vsemi predmeti? Od kod stolpu simbolna moč?

Stvari preprosto delujejo. Stvari imajo svojo moč. O delovanju predmetov govori Marcel Mauss v svojem Eseju o daru (1996), v katerem predmeti s svojem delovanjem povezujejo ljudi v družbene odnose in prevzemajo lastnosti ljudi. Alfred Gell (1998) vidi delovanje stvari predvsem v moči, da vplivajo na gledalce; da nas pripravijo k delovanju, kot da bi bili v interakciji z osebo in ne s predmetom. Gell razume predmete kot predmete, namenjene spreminjanju sveta.

Kako pa predmeti delujejo? Kot tehnologija očaranja ali začaranja, kot tehnologija, ki opazovalca zaradi tehničnega mojstrstva prepriča, da je rezultat komaj razumljive virtuoznosti, spretnosti, skoraj magičnega delovanja izdelovalca. Mojstrstvo oblikovanja in spreminjanja snovi ustvarja množico novih navdihujočih lastnosti. Gre za intenzitete, ki krožijo med telesi, sile, ki obstajajo pod, ob ali pa so na splošno drugačne od zavestnih občutkov. V svetu je vedno več, kot lahko zaznamo v določenem trenutku.

Predmeti zato nenehno stopajo v vedno nove mreže in povezave z drugimi predmeti in ljudmi. Materialna kultura je promiskuitetna: gre z vsakim, ki si je zaželi. Stolp je tudi dovolj opredmeten, da stopa v zelo različne povezave in hibride. Tako je moč stolpa očarala tudi kapital. Postal je na primer logotip Zavarovalnice Triglav. Postal je blagovna znamka, ki evocira moč, varnost in zanesljivost. V zadnjih desetletjih kraljujejo množice potrošnikov, ki se med sabo intimno ne poznamo, imamo pa enake potrošniške navade in želje, zato se počutimo del iste skupnosti in se tako tudi opredeljujemo. Potrošništvo in domoljubje si na vse pretege prizadevata v nas vzbuditi prepričanje, da tisoči neznancev pripadajo isti skupnosti kot mi, da imamo vsi skupno preteklost, skupne motive in skupno prihodnost. To ni laž. To je čista izmišljotina.

***

Kultura je stanje duha v nekem prostoru in času. Letos poleti se je poslovil Slavko Avsenik. Ivan Sivec je večkrat javno ponovil poziv Francija Branca iz leta 2009 k ohranjanju planinskega spomina na Avsenikovo izjemno ustvarjalnost. Planinska zveza Slovenije se na pobudo ni odzvala, je pa odgovorilo PD Jesenice. Znano je, da je Zemljičev del obstoječe planinske himne prevzet po nemškem originalu. Jasno pa je tudi, da je programski del Aljaževega besedila himne Planinske zveze Slovenije v celoti domoljubno izčrpan. Zato je pravi čas, da si planinska organizacija izbere novo himno. Himno, ki bo odražala njeno sedanjo pohodniško podobo.


Izčrpana himna Planinske zveze Slovenije. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

ŠE VEDNO NAJPREJ HODIMO Z OČMI

Torek, September 22nd, 2015

Prispevek je bil ob skrbni vzpodbudi urednice Slavice Remškar prvič objavljen v reviji Ciciban junija 2006 (Ciciban za starše: brezplačna priloga revij Ciciban in Cicido za starše, vzgojitelje in učitelje; ISSN: 1408-8401; junij 2006; stran 12-13.) Kasneje je bil še večkrat poobjavljen, zadnjič v spletni septembrski izdaji Cicibana leta 2015.

Hodimo z očmi (PDF 132 KB)

***

Če nas zjutraj zagrabi, da bi šli na izlet …
Ustrezna predhodna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljanemu izletu. Pri izbiri upoštevajmo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost (presodimo v kakšni kondiciji smo), vzdržljivost in opremo. Temu prilagodimo želje po premagovanju naporov ali želje po doživetemu. Informacije o poti zberemo iz vodnika in zemljevida, o izletu se pogovorimo z nekom, ki je pot pred kratkim že prehodil. Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. Tik pred odhodom preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za območje, ki ga bomo obiskali. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati.


Zato hodimo v gore. (Fotografija: Borut Peršolja)

… potem se tiho odzovimo klicu narave.
Za hojo v gore je treba imeti védenje o gibanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorskega sveta. Osnovno znanje, veščine in navade nam lahko posredujejo gorniško ozaveščeni starši, lahko si ga pridobimo v planinskem krožku na šoli, na organiziranih vodenih izletih ali s sodelovanjem na planinskih šolah, ki jih prirejajo planinska društva. Nekaj gorniškega življenja lahko zaužijemo tudi sami, z branjem kartonk, slikanic, učbenikov in priročnikov ter brskanjem po svetovnem spletu. Ko najdemo gorniško znanje in pot do njega, pa naj bo naš cilj upoštevanje in ohranjanje naučenega v praksi. Bodimo dosledni in na dobre navade opozarjajmo tudi starše, prijatelje in druge starejše spremljevalce.

Celoten članek je na voljo tukaj.


Zvedovost je lastnost živih bitij. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

GOSTOVANJE V PARTNERSKIH RAZGLEDIH

Ponedeljek, September 21st, 2015

V petek, 18. septembra 2015 so izšli (po imenu) partnerski Šolski razgledi (strokovnoinformativni časnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo).


Štirinajsta letošnja številka s Triglavom na naslovnici. (Fotografija: Borut Peršolja)

Glavna in odgovorna urednica Lučka Lešnik mi je v kratkem času že drugič na široko odprla časopisni okvir. Pravzaprav ga je širokosrčno odprla – upam, da vabljivim – podobam slovenskih gora.

Ob tem je urednica zapisala: “Prava mera. Vedeti, koliko. Vedeti, kdaj. Vedeti, kje se ustaviti … Zmeraj in povsod je to pomembno – še posebno v hribih in gorah, ki nas v prihajajočih tednih še posebno vabijo, da jih obiščemo. Tja vas vabimo tudi mi, skupaj z Borutom Peršoljo in njegovimi posnetki …”

Torej – povabljeni. K branju katerihkoli Razgledov in k hoji na katerikoli Razgled.


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark