Arhiv za ‘ gorska narava’ Kategorija

POHODNIŠKA PAŠTETA

Četrtek, September 21st, 2017

Najlepši skupek naprezanj Pohodniške zveze Slovenije (PZS) v zadnjih letih in hkrati nazoren rezultat učinkovitega delovanja pohodniške flajšmašine.

Sestavine: “Pohodništvo 50 %, planinska orientacija 3 %, turno kolesarjenje 32 % in športno plezanje 15 %”, ojačevalec arome E621, konzervans E250. Sterilizirana PZS mesnina.

Iskrene čestitke z moje strani za recepturo in izdelek!

Slovenija pohodnari! # LjubimPohodnistvo

Ob predlogu za zamenjavo planinske himne imamo zdaj tudi finalni predlog za zamenjavo grba PZS.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak stran od pohodništva.

  • Share/Bookmark

VELIKA PLANINA, VELIKA ZMOTA

Ponedeljek, Julij 3rd, 2017

Na blogu Nina Potuje je bila 20. junija objavljena novica TOP 15 skritih kotičkov v Evropi, ki jih je vredno obiskati. Blogerja Nina in Simon sta objavila rezultat Mastercardove turistične akcije, s katero so s pomočjo popotniških blogerjev oblikovali seznam »Discover amazing & affordable places across Europe«. Na deseto mesto (med sodelujočimi štiriinštiridesetimi državami) se je uvrstila tudi Velika Planina. (Opozarjam na zapis: Velika Planina, oboje z veliko začetnico, torej Velika Planina kot naselje (=Veliki Stan) in ne Velika planina kot gorsko/pastirsko območje, planina …)


Iz predstavitvene brošure Mastercarda (v angleškem jeziku). (zaslonska slika)

Novico so povzeli slovenski mediji, s svojim sporočilom za javnost se je odzvalo tudi žičničarsko podjetje Velika planina, d. o. o.. Med drugim so zapisali: »V čast in veselje nam je, da je Velika planina čedalje bolj opazna na evropskem in svetovnem zemljevidu. S svojo unikatnostjo in zgodbo se lahko kosa s številnimi evropskimi in svetovnimi znamenitostmi.«


E-sporočilo Velike planine d. o. o. (zaslonska slika)

Žičničarsko podjetje je spregledalo pomembno podrobnost, da je nagrado prejelo pastirsko naselje in ne pastirsko območje. Če pa zgoraj omenjeno pravopisno podrobnost dobrohotno spregledamo, potem ni mogoče spregledati, da bi si moralo žičničarsko podjetje Velika planina, d. o. o., nagrado kvečjemu velikodušno razdeliti s številnimi aktivnimi, reprezentativnimi deležniki (razporejenimi po abecedi):

Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik,
Agrarna skupnost Gojška planina,
Agrarna skupnost Mala planina,
Agrarna skupnost Pašna skupnost Velika planina,
Gospodarska družba Velika Planina, d.o.o.,
Gostinstvo Ovijač, Lojze Ovijač (Domžalski dom na Mali planini),
Krajevna skupnost Črna pri Kamniku,
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica,
MPK d.o.o., Peter Kosirnik (Črnuški dom),
Občina Kamnik,
Pašna skupnost Dol,
Planinsko društvo Bajtar Velika planina,
Planinsko društvo Črnuče,
Planinsko društvo Domžale,
Rekreacijsko društvo Rigelj Velika planina,
Štritof Marko s.p. (Jarški dom) in
TPPP d.o.o. (Dom na Kisovcu).


Prijazen obisk ali vsiljiva nadloga? (Fotografija: Borut Peršolja)

Na tem seznamu manjkajo številni posamezniki, zasebni lastniki, ki na širšem območju Velike planine uresničujejo svoje interese. Podobno si lahko svoj del zaslug pri nagradi pripišejo tudi pasivni, svetovalni deležniki:
Društvo GRS Kamnik,
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, izpostava Kamnik,
Policijska postaja Kamnik,
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik,
Zavod za gozdove Slovenije, LPN Kozorog,
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj in
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj.


Korakov je v izobilju, z vodo varčujemo. (Fotografija: Borut Peršolja)

In dokler bodo na območju Velike planine prevladovali zgolj ozki, enostranski interesi (kogarkoli iz te zgodbe), ne pa skupni, usklajeni, souporabni interesi vseh, ki lastniško, gospodarsko ali interesno delujejo na Veliki planini, bo stanje slabše, kot bi lahko bilo in kot si to območje zasluži. Vsem takšnim ali drugačnim nagradam navkljub.

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj veliko in maloplaninski korak.

  • Share/Bookmark

GORNIŠKA NARAVA VELIKE PLANINE

Torek, Junij 20th, 2017

V okviru 3. Pohodniškega festivala v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki se poletno začenja v četrtek in bo potekal ves konec tedna (od 22. do 25. junija 2017), vabim na gorniško predavanje pod zvezdami.

Poglejte celoten festivalski program. (PDF 4 MB)

***

Festivalskemu dogajanju se Planinsko društvo Domžale pridružuje tako rekoč s sklepnim dogodkom:

Kaj?
Predavanje Gorniška narava Velike planine

V višinskem pasu od 1300 m do 1668 m (najvišji vrh Gradišče) je po arheoloških najdbah v treh tisočletjih nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta. Gre za skoraj 1000 ha veliko visokogorsko pašno območje v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ga sestavljajo pastirska selišča Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Dovja raven, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol.

Predstavljene bodo naravne in družbene značilnosti ter uporabnost geografskih vsebin v gorništvu.

Površje: nadmorska višina, naklon, ekspozicija (izpostavljenost); vpliv in povezanost (rastni pasovi, gozdna meja). Morfološki tip površja – kraško površje: visoka kraška planota, zaobljeni vrhovi, vrtače, udornice, suhe doline, kraške jame in brezna. Kamnine in njihove lastnosti: sedimentne (apnenec in dolomit). Preperevanje: mehansko (zmrzalno, temperaturno, razbremenilno) in kemijsko (korozija) ter biogeno. Denudacija: ploskovno delovanje in zniževanje. Erozija: linearno delovanje; vetrna erozija, erozija prsti. Vodno omrežje: izviri, padavine, taljenje snega, vpliv kraškega zadrževanja vodnega odtoka. Rastje Velike planine: pašniki, zavarovane rastline, mrazišča. Spremembe rabe tal oz. zaraščanje. Zemljepisna imena – beležka podnebnih sprememb v rastju. Podnebje, vreme in vremenski pojavi. Alpski svet kot življenjski prostor. Temno nebo Velike planine. Tišina. Problemi. Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe.

Kdo?
predava mag. Borut Peršolja, geograf in inštruktor planinske vzgoje, član PD Domžale

Kje?
Domžalski dom na Mali planini (1534 m)

Informacije:
info@pdd.si

Predavanje bo na prostem pod zvezdami, v primeru slabega vremena pa v Domžalskem domu. Predlagamo, da na predavanje pridete peš iz doline in prenočite v Domžalskem domu (rezervacije na 051 665 665).

Vstopnine ni, vabljeni!

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj veliko in maloplaninski korak.

  • Share/Bookmark

PRIČEVANJE O BORISU

Sreda, Junij 14th, 2017


(Fotografija: Borut Peršolja)

V soboto, 10. junija je minilo dvajset let (1997–2017) od tragedije v severni steni Turske gore nad Okrešljem, v kateri so življenje izgubili gorski reševalci Jani Kokalj (GRS Kranjska Gora), Mitja Brajnik (GRS Kranj), Luka Karničar, Rado Markič (oba GRS Jezersko) in Boris Mlekuž (GRS Bovec).

Vseh, zlasti pa vodniškega in inštruktorskega kolega Borisa Mlekuža, smo se spomnili tudi na Borisovem spominskem srečanju v Bavšici (19.–20. 5. 2017).


(Fotografija: Borut Peršolja)

O izjemnem človeku, ki je v marsikomu, ki smo ga poznali, pustil globoko sled, smo udeleženci samorganiziranega srečanja poslušali izpovedi, doživetja in pričevanja prijateljev in sodobnikov. Osvetlili smo – tudi z njegovimi naključno izbranimi dokumentarnimi diapozitivi – Borisovo gorniško življenje s številnih tur, taborov, tečajev, reševalnih akcij, besede, napisane, izrečene in (žal) neizrečene, ter se naslednji dan odpravili po njegovih stopinjah nad Bavšico.

Borisa so se prišli spomnit tudi pevci Moškega pevskega zbora Golobar, ki je bil ustanovljen leta 1951 in je eden najstarejših na Primorskem. S pevovodjo Danilom Durjavo, ki je ustanovitelj zbora in ga vodi ves čas, kar je gotovo edinstven primer v Sloveniji, so nas spomnili na globino, širino, iskrenost, domoljubnost … zapetega čustva.


(Fotografija: Borut Peršolja)

***


(Fotografija: Borut Peršolja)

Zapisane besede Žarka, Irene, Miha, Srečka, Damjane, Emila …

»Dobro sem ga poznal, tako kot gotovo tudi večina udeležencev srečanja, seveda smo ga pa doživljali (doživeli) vsak na svoj način. Vsakemu od nas je ob skupnih trenutkih odškrnil delček samega sebe in verjamem, da bo mozaik spominov vseh zelo zanimiv, prijeten, takšen kot je bil kot sogovornik tudi Boris. Doživljal sem ga še kot neutrudnega sodelavca v nekdanji mladinski organizaciji, kasneje v sindikatih, predvsem pa vedno kot gorniškega prijatelja z neizčrpno zakladnico poznavanja vsega, kar je vezano na gore.«

»Kadar hodim po trentarskih gorah, največkrat sam, ker me samotnost notranje izpolnjuje, z Borisom vedno naveževa stik in se pogovarjava. Borisa sem dolgo poznal, od tistih tečajev za mladinske planinske vodnike v Vratih, ko je kot vojaški inštruktor vodil starešine nekdanje JLA po Triglavski severni steni. Tedaj je redno prihajal “na hrano” v staro Šlajmarco … in zgodilo se je nekaj najlepšega: zaljubil se je v svojo poznejšo ženo, ki je bila moja sorodnica in sem jo seveda poznal od otroštva.«

»Bil je član alpskega voda, zagotovo najboljši. Zato so ga tudi določili za alpinističnega inštruktorja: vodil je alpinistično šolo za vojaške starešine (plezali so npr. v severni Triglavski steni, s čimer se je rad pohvalil komandir čete), za vojake–padalce iz Niša … Zaradi zavzetosti, uspehov in neigranega tovarištva si je nabral za okoli dva meseca nagradnih dopustov; čuval jih je za hitrejši odhod iz JLA.«


(Fotografija: Borut Peršolja)

»Ob pogovorih se je vedno doživeto sprehajal najprej po domačih bovških gorah, potem tudi po bolj ali manj oddaljenem gorskem svetu drugod. Nikoli ga niso ta čustva zanesla, da bi pozabil na osnovne prvine varnega gibanja (posrečena kombinacija čustvene vznesenosti in racionalnega razmišljanja). Bil je torej poet in hkrati velik realist. Kadar je šlo za resne stvari, ki se lahko vsakemu zgodijo na turi, je bil kot tovariš in vzgojitelj izredno strog in načelen.«

»Potem pa tisti nesrečni dan, ko nismo hoteli verjeti lastnim ušesom in očem. Žalostna je bila zadnja pot. Koraki so se mešali v tišino in solze. Vse je bilo tiho, še tišje, ko se je oče poslovil od sina. Razjokalo se je tudi nebo. Boris pa tam nad gorami.«

»Včasih, ko vijugam iz Tolmina navzgor po dolini Soče in se bližam Srpenici (v tamkajšnji kemični tovarni je bil zaposlen), proti njegovemu Bovcu, obdanem z vršaci, se mi zgodi, da se nekod prikrade njegov nasmeh. Bil je vraščen v to okolje, bil je nepogrešljiv del vsega tega bovškega sveta.«

»Boris je bil res nekdo, s katerim je bilo čudovito skupaj hoditi po gorah in hvaležna sem za vse tiste trenutke.«


(Fotografija: Borut Peršolja)

***

Je lahko tovrstno srečanje lepo?

Tako kot poznamo različno gorniško doživeto tišino (na primer tišino zgodnjih jutranjih ur, tišino noči, tišino sprehodov po snegu …), poznamo tudi različne lepote. Obstaja lepota, ki je pretresljiva, neusmiljena in dokončna. Lepota, ki se ji nič ne more izogniti.

V lepoti hoje, ko prenehamo uporabljati odvečne besede, ker ne počnemo nič drugega razen da hodimo, zaživi vse okrog nas. Dnevi, namenjeni tovrstni hoji, so lahko intenzivni in dolgi. In zaradi tovrstne tišine hoje se zdi, da živimo dlje, globlje, ker smo si dali dihati, ker smo se poglobili v vsako uro in vsako minuto življenja. Ko se nam mudi, pač počnemo več stvari hkrati, zato je čas tako izrabljen in poln, da poka po šivih kakor natrpan predal, kamor smo brez vsakršnega reda nametali stvari in še več stvari. To je ena od ključnih skrivnosti hoje: počasno približevanje pokrajine nam jo dela vse bolj domačo.

Takšna je tudi navzočnost na tovrstnem srečanju. In takšna je tudi nenavzočnost umrlega prijatelja, ki ga nosimo v sebi ves dan, ki ga prepoznamo v različnih vrstah svetlobe in ki postaja v na novo oblikovanem spominu vse natančneje izklesan, vse bolj dodelan.

In spet vzporednica, na pa mimobežnica: ko hodimo, se nič okrog nas ne premika. Grebeni se približujejo zgolj narahlo, komaj zaznavno, pokrajina pa se ves čas preobraža. Kadar smo na vlaku, dobesedno vidimo, kako se nam gora približuje. Oko zaznava premik hitro, živo, meni, da je vse razumelo, da je vse zajelo. Ko pa hodimo, se v resnici nič ne premika. Navzočnost se počasi naseli v telo, stvari tam daleč pa nenehno in vse bolj vztrajajo v našem telesu.

Tudi Boris.

In kot je zapisal Miha: “Boris bi zanesljivo rekel: dokler nam je usojeno, se s telesom in dušo predajmo goram.”


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)


(Fotografija: Borut Peršolja)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

Z NAHRBTNIKOM V GORE, Z NARITNIKOM PO MESTU

Sobota, Junij 3rd, 2017

Prispevek je bil prvič objavljen na blogu pred petimi leti v članku z naslovom Z naritnikom po Čopovi. Uredniško preoblikovan članek je bil objavljen v marčevski številki Planinskega vestnika 2012.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Z mojim dovoljenjem so članek reciklirali na Cicibanu pod uredniškim peresom Slavice Remškar.

***

Z nahrbtnikom v gore, z naritnikom po mestu

O tem, da so gojzarji najpomembnejši del osebne opreme vsakega obiskovalca gora, ni dvoma. Po pomembnosti pa je na drugem mestu nahrbtnik …

Tipologija uporabe nahrbtnikov
Nahrbtnik: vreči podobna gorniška priprava z naramnicami za prenašanje tovora na hrbtu. Vsak izkušen gornik vam bo povedal, da je velika sreča imeti udoben in po lastni meri izbran in prilagojen nahrbtnik. Šele tak nas s svojo enakomerno porazdeljeno težo tovora krepi v čistem naporu.

Vrečevina
Recimo, da imate srečo v postopku dedovanja in da ste posledično lastnik starega, ohlapnega, trebušastega nahrbtnika iz surovega platna, kakršnega so nosili naši dedki. Vanj zložite rezervna oblačila, čutaro, malico, pelerino, prvo pomoč in vso drugo bolj ali manj priporočeno osebno gorniško opremo. Nahrbtnik bo ob razpoložljivi prostornini vse to shranil vase, vendar pa bo imel mazohističen učinek na vaša ramena. Z leti tudi na kolena in predvsem na voljo do peš premikanja po gorah. Za rešitev iz te zadrege je idealno, če se približuje vaš rojstni dan ali pa vsaj obdobje dedka Mraza. Izraziti je treba željo, da rabite nov nahrbtnik, in zgodba se lahko nadaljuje.

Ker so želje, potrebe in predstave o nahrbtnikih različne (da ne omenjam zneska, ki je za nakup na voljo), je na mestu vprašanje, kako izbrati takega, ki bo optimalno prispeval h kakovosti osebnega gorništva. Pisec gorniških priročnikov Bine Mlač pravi, da je “nahrbtnik zapletena diferencialna enačba, ki jo tvorijo štirje med seboj soodvisni dejavniki: namenskost, oblika, prostornina in zmožnost prilagajanja obremenitev trupu” . Videli pa bomo, da obstaja tudi peti dejavnik, to je barva.

Joj, kam bi del?
Prvi dejavnik pri izbiri je prevladujoča oblika gorniške dejavnosti: hoja, plezanje, smučanje, padalstvo, slikarstvo, žlampaštvo ali zgolj nedolžno frajarjenje. Premisliti moramo, ali bomo na nahrbtnik lahko pritrdili vse, kar bomo potrebovali: cepin, pohodne palice, izolacijsko podlogo, stojalo za fotoaparat, suho salamo, planinska odlikovanja, da o mobilni izvedbi klimatske naprave niti ne govorimo. Uporaba nahrbtnika ne vpliva samo na naš položaj v hierarhiji rodoslovnega debla gorništva (ki ga je precej natančno začrtal že znameniti planinski pisec Janko Mlakar), temveč tudi na ustrezno prostornino.

Naslednji dejavnik je telesna višina oziroma če smo še bolj natančni – višina nahrbtnika je odvisna od dolžine našega trupa. Ljudje iste telesne višine imajo lahko zelo dolge noge in kratek trup (potrebujejo nižji nahrbtnik) ali kratke noge in dolg trup (v njihov nahrbtnik bo šel tudi prikupen odojek). Zares odličen nahrbtnik se dobro prilagaja bokom, ramenom in hrbtu (sliši se zelo seksi!) in nam tako olajša napore hoje in nošnje (uf, ta realnost!). Zato moramo biti še posebej pozorni na dele nahrbtnika, pri katerih pride do neposrednega stika s telesom (smo že nazaj, predigra še traja). To so naramnice, bočna oprt in hrbtišče (ne pozabite: kupujemo nahrbtnik, ne posteljnih pripomočkov!).

Naramnice naj ležijo široko na ramenih, saj ne smejo vleči nazaj, se dotikati vratu ali rezati v kožo (grobost je torej odveč). Med vzpenjanjem si zaradi težišča telesa naramnice nastavimo drugače kot pri hoji navzdol. To storimo z razbremenilnimi trakovi na ramenih in bokih. Napenjalni trakovi pa preprečujejo, da bi nahrbtnik nihal levo-desno.

Prav in narobe
Pretežni del teže z ramen prenesemo na boke (hej, ne na roke, na boke!). Pri pravilni nastavitvi nahrbtnika mora bočna oprt prevzeti in porazdeliti dve tretjini teže po sredini medenice (v tej točki bi resnično rad končal z vzporedno zgodbo …). Zato si moramo pri osebni prilagoditvi nahrbtnika vedno najprej namestiti bočni pas, kar velja ne glede na spol kupca. Samo preostala teža, gre za približno tretjino teže, naj bi aktivno “počivala” na ramenih, zadnjica pa mora ostati neobtežena. V nasprotnem primeru nahrbtnik postane naritnik (zahvaljujoč neotesanosti te besede, sem se izvlekel …).

Glede na vseprisotne podnebne spremembe še nekaj besed o prezračevanju, ki je odvisno od izoblikovanosti hrbtišča. To je lahko gladko, žlebasto, z odmično mrežo, oblazinjeno … Vse skupaj začini lastnost materialov, ki zmorejo odvajati ali zgolj vpijati topel zrak in vlago, ki ju v večji ali manjši količini proizvaja nosač nahrbtnika. Ne glede na to, pa je rezultat skoraj vedno viden na hrbtu majice. Vlažni zemljevid, ki se ob tem izriše, je dokaz, da je naše gibanje storilnostno učinkovito in da lastno delo krepi človeka.

Rentgenska slika
Čeprav za gorništvo nasploh velja, da pri ničemer ne kaže pretiravati, pa to še posebej velja za težo nahrbtnika. Vsak začetek je težak, tako so prva leta življenja odločilna tudi za zdravje hrbtenice in pravilno držo. Zlasti občutljivo je obdobje pospešene in hitre rasti od 6. do 12. leta starosti, ki sovpada z nepravilnim položajem telesa (na primer v šolski klopi ali pred računalnikom in televizorjem), s pretežko šolsko torbo ali tovorom športne opreme, z nepravilno prehrano in nezadostno telesno aktivnostjo.

Tako ni presenetljivo, da so po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja mladostniki pri zdravniku specialistu obravnavani predvsem zaradi mišično-kostnih bolezni. Tako zadnjih petnajst let na preventivnih zdravstvenih pregledih otrok in mladostnikov narašča delež mladih z ugotovljeno deformacijo hrbtenice. Ob prvem vstopu v šolo je takih tri odstotke, osnovnošolcev z deformirano hrbtenico je devet odstotkov, srednješolcev pa že kar petnajst odstotkov.

Šolski nahrbtnik
Prav nahrbtnik je zaradi praktičnosti (omogoča nam, da imamo roke proste) in cenovne dostopnosti v velikem številu prevzel vlogo in naloge šolske torbe. Vsak dan lahko na ulici opazujemo, da so šolski nahrbtniki pretežki. Teža nahrbtnika naj ne bi bila večja od desetine telesne teže lastnika! Vse prevečkrat so neprilagojeni trupu otroka, tako da so šolarji obremenjeni z naritniki.

“Šolski nahrbtniki – skoraj tja pod ta zadnjo plat – se v mehkem telesnem pobutavanju vlečejo na glavni odmor,« je naritnike precej slikovito opisala TV voditeljica, igralka in model Ula Furlan.

Vsekakor tudi v gorah ni bližnjice, si pa nošnjo nahrbtnika seveda lahko olajšamo. Če radi nosimo lahek nahrbtnik, potem med drugim nesimo s seboj lahko prebavljivo hrano, ki se lažje nosi. V tej šali je skrito zrno resnice: predvsem zmanjšajmo zaloge hrane, saj je ta na voljo v planinskih kočah. Poskrbimo pa za dovolj pijače in redno telesno dejavnost, tako da nahrbtnik spredaj ne bo večji od tistega zadaj …

Ker je nahrbtnik skoraj vedno pretežak, upoštevajmo še optimističen nasvet iz klasične gorniške filozofije: »Kjer je volja, tam je pot.« Ta kot skala trdna psihološka opora bo izboljšala vašo samopodobo in obsijala z mavrico vse tegobe tega sveta.

Barva, da te kap
Za konec sem dolžan razkriti še peto neznanko nahrbtniške diferencialne enačbe. Ob vsem povedanem je jasno, kaj je dober in ustrezen nahrbtnik. Toda številne oči imajo čisto svojo predstavo. Zagledajo se v nekaj, kar bi lahko imenovali kot barvna prikupnost, ki se ujema s hlačami, pa znojno majico in fantovo vetrovko. Če nam uspe, da nahrbtnik, v katerega lahko pospravimo vse, kar potrebujemo za uživanje v gorah, izberimo med oranžno rdečimi, rumenimi in vijoličastimi barvami, smo na konju. Tudi za to izbiro se skriva plemenit namen: v primeru posredovanja gorskih reševalcev smo hitreje opazni.

In ko bomo z novim nahrbtnikom nabirali nove gorniške kilometre, lahko kadarkoli, ko smo v dvomu, vprašamo za nasvet goro: »Kdo bo ruzak nosu?« (Kdo bo nahrbtnik nosil?) Odgovor, ki nedvoumno odmeva od sten, se že stoletja dolgo glasi: »Osu, osu!« (Osel, osel!)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

BORISOVO SPOMINSKO SREČANJE V BAVŠICI

Ponedeljek, Maj 15th, 2017

Letos bo minilo 20 let od nesreče na Okrešlju, v kateri je življenje izgubil tudi vodniški, inštruktorski in gorsko reševalski prijatelj Boris Mlekuž.

Vabljeni, da se skupaj spomnimo njegovega gorniškega dela in v njegov spomin utrdimo naše vezi.

VABILO (PDF 340 KB)

***

19. do 20. maj 2017
Planinsko učno središče Bavšica

PROGRAM

Petek, 19. 5. 2017
19.00-20.00 prihod in nastanitev
20.00-21.00 večerja
21.00-23.00 spominski večer

Sobota, 20. 5. 2017
zajtrk
izlet/tura (po dogovoru med udeleženci)
13.00 kosilo
pospravljanje
14.30 odhod v Bovec, obisk Borisovega groba
15.00 razhod in pot domov

***

Vse se začne z željo po gibanju v gorah. In takoj zatem se sproži zgodba. Glavni medij za posredovanje zgodbe pa je še vedno beseda. In gorništvo je izkušnja, zato jo lahko v vsej dimenziji razume samo tisti, ki se z njim ukvarja. Vsak vzpon in spust je zgodba zase. Vsako dejanje v gorah izraža gornikovo osebnost in človek pri tem razgaljenju vedno nekaj poudari, nekaj pa zamolči ali potisne v ozadje.

Nekdo drug bi zgodbo vzpona in spusta na isto goro povedal popolnoma drugače.

Gibanje vsebuje občutek svobode. Tiste divje, neukročene svobode, ki je v vseh pogledih uprta v človeka in naravo hkrati.

Če takrat, ko smo v gorah, gora ni v nas, s kakšno pravico smo sploh na gori?

Zato dosledna gorniška pismenost vsebuje dvojno spodobnost: umeščanje lastnih knjig (vzponov in spustov) v skupinsko knjižnico in umeščanje samega sebe v posamezno knjigo (vzpon in spust). Če vi berete knjigo, jaz berem tla, zato me tudi hoja najbolje razlaga.

Blaga očaranost pride spet do izraza v pogovoru s sočlovekom, s socialno mrežo: z družino, svojci, prijatelji. Vendar se lahko hitro ujamemo v past, saj z govorjenjem, ki nas vodi stran od doživetja, izgubljamo sebe, ne pa vzpona in spusta. Zato je velikokrat lepo, ko nam zmanjka besed. Takrat smo spet zliti z goro.

Z mojo goro.

Z našo goro.

Stvari, ki so lepe, ni nikoli dovolj. Vedno pa mora obstajati nasprotje, da se sploh zavemo razlike. Grebenska rez, ki se z zložnega pobočja prevesi v razdrapano ostenje, neopazna plezalna smer, ki preide v uhojeno pot. Dan in noč, svetloba in tema, življenje in smrt. Zato ob prehodu zadnjega sestopnega koraka začutimo iskano povezanost z goro. Utrujenost je premagana z vztrajnostjo, šli smo čez samost in zdaj lahko hodimo z lahkoto vetra.

V praznino koraka smo napisali vsak svojo zgodbo, ki smo jo z zanesljivostjo in spoštljivostjo gibanja povedali tudi gori.

Moji gori.

Naši gori.

Borisovi gori.

***

Vabljeni torej, da se skupaj spomnimo Borisa.

Tega izjemnega človeka, ki je v marsikomu od nas pustil globoko sled.

V sproščenem prijateljskem druženju se bomo spomnili skupnih poti, jedi, ob katerih smo polnili utrujene mišice, prizorov, ki smo jih opazovali nad Bavšico. (Zaželeni priboljški iz domače kuhinje.)

Lahko pridete zvečer, lahko pridete v soboto, lahko smo skupaj ves čas. V PUS Bavšica bo škatla za prostovoljne prispevke za pokritje stroškov srečanja. Če nas bo dvajset in bomo vsak darovali po deset evrov, bo vrh osvojen.

Če ne morete priti (prosim za predhodne prijave na borut.persolja@guest.arnes.si) bodite z nami tam, kjer pač boste. Življenje teče vzporedno, po različnih poteh in v različnih dolinah. Povejte pa drugim, vsem, ki so Borisa poznali, da spomin živi in ga lahko spet osvežimo.

Prostora bo dovolj za vse: za fotografije s tur, taborov, tečajev, reševalnih akcij; za besede, napisane in izrečene, za molk, ki napolnjuje srce; za solze, ki se še niso posušile.

Predvsem pa za nasmehe ob snidenju in zadovoljstvu, da smo. In da hodimo v hribe.

Vabljeni in se vidimo.

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

NASLOVNO GOSTOVANJE V PARTNERSKIH RAZGLEDIH

Ponedeljek, Maj 8th, 2017

V petek, 5. maja 2017 so izšli (po imenu) partnerski Šolski razgledi (strokovnoinformativni časnik za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo).


Deveta letošnja številka s parom kavk na naslovnici. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Glavna in odgovorna urednica Lučka Lešnik mi vsako leto odpre svoj časopisni okvir. Ob tem je zapisala:

»Dvojka je prav simpatična številka. Malo je zaokrožena, malo poševna in ravna. Skratka, zabavna.

In ker je dvojka, ni nikdar sama; četudi je sama, je zmeraj seštevek dveh enk.

Da dve ni ena, je posebno pomembno tudi v naših šolah – zdaj, pred koncem šolskega leta, še toliko bolj!

Radi se potepamo v družbi, radi sami, a v dvoje je za večino najlepše. Marsičesa pa sploh ni mogoče početi, če ni z nami vsaj še kdo.

Za tokratno likovno opremo smo v našem arhivu izbrskali nekaj fotografij (hvala vsem njihovim avtorjem), ki imajo … le kaj imajo skupnega?

Pogovori dveh pogosto pustijo najgloblje sledi. In kolesariti v dvoje je zelo lepo. Še ptici radi poletita skupaj in tudi drevesni debli se prepletata. Dobra moža, ki varujeta dom, brezčasnost sploh ne moti, saj sta dva in jima ni dolgčas. In roži na okenski polici lepše cveteta, ker ena drugi delata družbo. Celo tulipana se lahko poljubita, saj sta dva. In srčno hrepenenje je lahko uslišano, kadar srce ni le eno samcato – to pa zares ni nikoli.

Prepustite se branju besed in podob v novih Šolskih razgledih in – podelite jih še s kom.«

Zato – povabljeni. K branju katerihkoli Razgledov in k hoji na katerikoli Razgled.

***


Isti kavki, isto nebo, a druga fotka. (Fotografija: Borut Peršolja)

In ja: takoj, ko sem videl fotko, sem vedel, da je moja. O tem sva se v nedavnem pogovoru menila tudi s Srdjanom Živulovićem, fotoreporterjem in prejemnikom Pulitzerjeve nagrade:

A imaš v glavi tako rekoč vse posnetke, ki si jih doslej naredil?
Praktično ja. Svojo fotografijo bom spoznal tudi po n-letih. Točno vem, to je moja fotografija.

Sploh lahko brišeš ta spomin v glavi?
Ne, spomin ostaja. Jaz gledam dnevno 500 do 1.000 fotografij. Ob tem se učim, vidim, kaj delajo drugi, kako razmišljajo … Tehnično je seveda enostavno narediti dobro fotko. Zato velikokrat rečem mladim: poglej si fotko in če ti je všeč, jo poskušaj narediti na novo. Točno tako, isto! In ponavadi ob tem nastopijo ustvarjalne težave … (smeh)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI – KONČNO, A NE DOKONČNO

Petek, Maj 5th, 2017

(Nadaljujem in s tem prispevkom končujem objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI,
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV,
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE,
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA,
5. del: VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA,
6. del:
OBISK GORA ALI NJIHOVA SOUPORABA
7. del: VELIKOPLANINSKI PROMETNI VSAKDANJIK.)


Gremo?
(Fotografija: Borut Peršolja)


Obtesano in pritrjeno. (Fotografija: Borut Peršolja)


Slovenske gore: včeraj, za danes in tudi jutri. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Končna celovita poročila:

- ANALIZA ODGOVOROV NA VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE VELIKE PLANINE 2010 – POLETJE, 12. 1. 2011 (PDF 2,3 MB)

- ANALIZA ODGOVOROV NA VPRAŠALNIK ZA OBISKOVALCE VELIKE PLANINE 2011 – ZIMA, 12. 3. 2011 (PDF 1,3 MB)

- PREDLOG PROMETNE UREDITVE NA VELIKI PLANINI Z ANALIZO PROMETA IN OBISKOVALCEV, 2011 (PDF 1, MB)

- NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI (SKLEPNO POROČILO), 11. 11. 2011 (PDF 1,3 MB)

***


Izostrenost pokrajine … (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrenost življenja … (Fotografija: Borut Peršolja)


Izostrenost prilagajanja … (Fotografija: Borut Peršolja)


Kaj ostane, kaj se spremeni in kaj inovativnega bo zraslo iz ognja znanja? (Fotografija: Borut Peršolja)


Vsak obisk gora je lahko nagrajen, vendar šele, če vanj vložimo lastni trud in kakovosten odnos. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKI PROMETNI VSAKDANJIK

Četrtek, Maj 4th, 2017

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine pripravila Predlog prometne ureditve na Veliki planini z analizo prometa in obiskovalcev. Rezultate smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.


Staro, a še vedno uporabno prevozno sredstvo. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Za območje Velike planine v preteklosti ni bilo opravljenih kompleksnejših popisov prometa ter obiska. Najbolj zanesljivi so podatki o prepeljanih potnikih z nihalko, ki zajemajo le delni popis obiska. V virih ni bilo zaslediti popisov prometa oz. samih obiskovalcev iz drugih smeri prihodov. Obstajata namreč dve glavni smeri prihoda obiskovalcev na Veliko planino, iz doline Kamniške Bistrice ter po cesti iz sedla Volovljek oz. Kranjski Rak. Za namen Načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini je bil opravljen popis prometa ter obiska na določene izbrane dneve.


Pozimi si planina oddahne in – upam – tudi spočije. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izbor dni popisa prometa in obiska je bil usmerjen v vremensko ugodne dneve za obisk, kar je pomenilo predhodno sončno vremensko napoved. Sončni dnevi ter večinsko dnevi v vikendu so bili izbrani zaradi ugotavljanja razmer ob visokih obremenitvah Velike planine z obiskom oz. prometom. S popisom dnevov z večjim obiskom je bilo poleg samega števila obiskovalcev možno beležiti tudi smeri prihodov oz. gibanja obiskovalcev, kar so koristni podatki za analizo ter nadaljnje usmeritve v okviru načrta upravljanja z obiskom. Izveden je bil popis prometa ter v določenih dneh tudi popis gibanja obiskovalcev.

Struktura popisnih dni.

datum dan v tednu vrsta popisa
15. 8. 2009 praznik popis prometa
15. 8. 2010 praznik popis prometa in gibanja obiskovalcev
22. 8. 2010 nedelja popis prometa in gibanja obiskovalcev
6. 2. 2011 nedelja popis prometa
7. 9. 2011 sreda popis prometa

Popisna mesta za promet in obiskovalce
Glavno števno mesto za popis prometa je bilo Kranjski Rak. Natančneje odsek ceste, ki s Kranjskega Raka vodi na Veliko planino. To števno mesto je vključevalo popis podatkov o številu vozil, vrste vozil, število oseb v vozilih ter območje, iz katerega vozila prihajajo. Najpomembnejša informacija teh popisov je bilo tako število vozil kot število obiskovalcev Velike planine, ki so se pripeljali iz smeri Kranjski Rak. Poleg tega se je pridobilo tudi časovno dinamiko prihodov in odhodov vozil oz. obiskovalcev ter območje iz katerega vozila prihajajo. Popis prometa na Kranjskem Raku je bil izveden v vseh popisnih dnevih. V dveh popisnih dnevih smo popisovali promet tudi še na popisnem mestu Jelšev Konfin ter Marjanine njive, ki dajeta podatke in dinamiko vozil za smer Kisovec ter Ušivec.


Sinus? (Fotografija: Borut Peršolja)

V dveh popisnih dneh, ko smo pričakovali visok obisk, je bil izveden popis gibanja obiskovalcev tako na sami Veliki planini kot na dostopnih poteh na planino. Namen popisa je bil preveriti okvirno gibanje in dinamiko obiskovalcev Velike planine.

Popisna mesta za popis obiskovalcev:
- Spodnja postaja nihalke za Veliko planino
- Gradišče sever
- Smer Zeleni Rob
- Smer sedežnica
- Smer turistično naselje
- Gradišče jug
- Smer Vetrnica
- Smer Poljanski rob
- Vetrnica (cesta mimo jame Vetrnica)
- Poljanski rob cesta
- Poljanski rob steza
- Sapna steza
- Smer Stahovica
- Smer planina Kisovec
- Jelšev konfin
- Smer Krivčevo
- Smer Rakove ravni
- Marjanine njive
- Za Ušivcem
- Smer cesta na Gojško planino
- Smer steza na Dovjo ravan


Nihče ni pri miru, še najmanj pa mirujoči promet. (Fotografija: Borut Peršolja)

Popis mirujočega prometa
Poleg popisa vozil in popisa obiskovalcev se je izvajal tudi popis mirujočega prometa oziroma parkiranih vozil na območjih parkiranja med Kranjskim Rakom in planoto Velika planina preko dneva na vsaki dve uri. S tem smo pridobili podatke, v kolikšni meri določena izhodišča obiskovalci uporabljajo za dostop na Veliko planino. Popisna mesta so bila vsa območja, od koder vodijo na planino dobro uhojene poti (markirane in nemarkirane). In sicer:
- Planina Kisovec
- Jelšev konfin
- Rakove ravni
- Marjanine njive
- Območje Za Ušivcem
- Mačkin kot

Popis se je izvedel na širšem območju popisnih točk, saj so bila vozila parkirana tudi ob cesti stran od glavne lokacije parkiranja.

Kategorija obiskovalcev
Popis obiskovalcev je zajemal ciljne oziroma starostne skupine obiskovalcev in sicer se je obiskovalce popisovalo v naslednjih kategorijah:
- Sam
- Par
- Mlajši vrstniki
- Vrstniki srednjih let
- Starejši vrstniki
- Družine
- Mešane skupine
- Kolesarji
- Konjeniki
- Psi

Popis je potekal preko celega dneva in je zajemal pol-urne intervale, s česar je možno ugotoviti časovno gibanje obiskovalcev po Veliki planini.


Prostranstvo, ki ga omejuje smer. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Predlog prometne ureditve na Veliki planini
Predlog prometne ureditve vsebuje rešitve, ki so že vključene v dokument Velika planina, Nova prometna ureditev, Janez Bizjak, 2008.

Avtomobilski promet do Velike planine, oz. do izhodišč tik pod njo, je omogočen po občinski cesti, ki se odcepi na Kranjskem Raku; na križišču z regionalno cesto Kamnik-Podvolovjek-Luče ( prelaz med Kranjsko in Štajersko).

Omejena dostopnost, omejen dovoz
Na podlagi Odloka o redu na območju Velike planine, občine Kamnik (Ur.l. SRS 27/85) je prost dostop možen do Železničarskega doma na Pl. Kisovec, do parkirišča pod Ušivcem, do parkirišča pod Tiho dolino in do Pl. Dol. Vsi cestni odseki, ki vodijo z omenjenih parkirišč do same Velike planine in po njej, imajo omejen dostop, do katerega so upravičeni stalni uporabniki: kmetje, pastirji, oskrbniki domov, žičničarji, lastniki počitniških hiš, gozdarji javne službe ZGS, lovci. Vendar je ta omejitev večkrat le teoretična, saj številni obiskovalci vedno manj upoštevajo predpisani red pri vožnji po planini.

Uporabniki
kmetje in drugi lastniki za transport lesa, pastirji (traktorski transport živine na pašo in poletno oskrbovanje), lovci, gozdarji, lastniki počitniških hiš in najemniki stanov, predvsem enodnevni obiskovalci (turisti, pohodniki, rekreativci vseh vrst, planinci, romarji, udeleženci različnih prireditev).

Posebne analize ali študije o morebitnih konfliktih oz. negativnih vplivih množičnega obiskovanja planine na pašo (vznemirjanje živine) še ni. Tudi še ni nobene analize o vplivih prometa na kakovost podtalnice, čeprav je Velika planina strateško pomembno vodozbirno območje za vodno oskrbo občine Kamnik.


Velikoplaninska prikazen steguje lovke. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vzdrževanje
za vzdrževanje skrbijo Občina Kamnik, Komunala Kamnik in pastirji.
Cesta je dobro urejena vse od Kranjskega Raka do Pl. Kisovec in od križišča za Kisovec desno navzgor do pomožnega parkirišča pod Tiho dolino. Cesta je dovolj široka, da omogoča srečevanje avtomobilov (brez vmesnih izogibališč), v primerih množičnih obiskov Velike planine je omogočeno tudi parkiranje vzdolž ceste (kar lahko otežuje obojestranski promet oz. srečevanje).

Lastništvo ceste
Trenutno je cesta od Kranjskega Raka navzgor do konca vseh odsekov v pristojnosti občine Kamnik. Toda ker leži pomemben del ceste, to je njen spodnji del od Kranjskega Raka do križišča za Pl. Kisovec, vključno z bodočim največjim parkiriščem pod peskokopom nad tem križiščem, na območju občine Luče, bo potrebno lastništvo oziroma upravljavske pristojnosti sporazumno urediti.

Obremenitve in obstoječe prometno stanje
V poletnih dneh je stanje na cesti vedno bolj stihijsko in nekontrolirano. Brez nove prometne ureditve bo stanje vedno slabše! Samo po sebi se nobena stvar ne uredi. Dobro vzdrževana cesta bo privabila še več prometa (za Alpe že desetletja velja: kdor seje ceste, žanje promet).

Največjo prometno obremenitev (zaradi številčnosti) predstavljajo enodnevni obiskovalci Velike planine; predvsem v dneh večjih prireditev je cesta dobesedno blokirana zaradi nedicsipliniranih posameznikov, prenapolnjenih parkirišč in zmanjšane prevoznosti zaradi vzdolžnega obcestnega parkiranja.


Prometna signalizacija v najslabši izvedbi. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kršenja in stalne zlorabe občinskega Odloka o omejenem dovozu na planino predstavljajo nedopustno, okolju in naravi škodljivo dodatno ter nepotrebno prometno obremenitev. Na pomožnih traktorskih cestah po planini in ob bajtah je vedno več avtomobilov, katerih lastniki niso upravičeni do prevoza oz. vožnje na območju omejenega dovoza.
Najtežjo obremenitev cestišča in njegove pogoste poškodbe predstavlja transport lesa (hlodovine) s traktorji in tovornjaki.

Opozorilo na Kranjskem Raku o video nadzoru dokazuje domnevo, da je območje Velike planine poleg upravičencev in legalne sečnje postalo tudi »samopostrežba« za nezakonito sečnjo in krajo lesa. Transport nakradenega lesa z dolgimi in težkimi tovornjaki v nočnih urah uničuje cesto, ki tehnično ni ustrezna za težki tovorni promet. Tabla o video nadzoru je slepilo za nepoznavalce; omizja vseh okoliških gostiln in bifejev so polna glasnih samohval o javni skrivnosti, kako se da izogniti video nadzoru. Najbrž ima zgodba o trgovini z nezakonito posekanim lesom preveč vpletenih, da je nemogoče, da bi se v javnem interesu »stvari« kmalu uredile in spravile pod učinkovit nadzor.

Utemeljitev prometne ureditve
Velika planina je unikum slovenske kulturne krajine, ogledalo tisočletne pašne kulture, in izjemne arhitekture. Priljubljenost ter navezanost na planino in poistovetenje z njo dokazujejo vedno številnejši obiskovalci. Hkrati nobena pašna planina v Sloveniji ni tako prepletena s prometnicami in obremenjena z avtomobilskim prometom, kot je Velika planina.


Kaj se kuha v prometnem kotlu? (Fotografija: Borut Peršolja)

Zaradi obstoječega stanja, rastoče stihije na cesti, na parkiriščih in za (nad) rampami, je nujno potrebna nova in drugačna prometna ureditev:
- s kontrolirano zaporo ceste in s tem pogojeno kontrolo prometa
- s kontrolirano oz. določeno zmogljivostjo parkirišč
- z ustrezno urejenostjo in opremljenostjo parkirišč in obcestnega prostora
- z ustrezno informiranostjo obiskovalcev, voznikov (info oznake)
- s strožjimi, predvsem učinkovitimi sankcijami proti kršiteljem
- s plačilom primernega prispevka za uporabo in vzdrževanje ceste
- z dogovornim izborom stalnega upravljavca (koncesionarja) in nadzornika ceste

Nova prometna ureditev je namenjena za:
- prometno in okoljsko razbremenitev Velike planine
- večjo varnost širšega vodozbirnega območja in zmanjšanje tveganj za nove okoljske obremenitve
- odgovornejše ukrepe pri varovanju, ohranjanju in upravljanju agrokulturnega fenomena Velika planina
- drugačne, alternativne in inovativne oblike gospodarjenja in koriščenja, prilagojene naravi in kulturnemu izročilu Velike planine
- višjo kakovost obiskovanja in doživljanja Velike planine
- povrnitev »dobrega imena« in slovesa, kakršnega je imela planina v času pred avtomobilsko stihijo

Nova prometna ureditev je skladna z usmeritvami nastajajočega regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, ki pogojno predvideva tudi vključitev Velike planine. Ne glede na odločitev ali bo Velika planina del tega regijskaga parka ali ne, je nova prometna ureditev nujno potrebna predvsem zaradi sanacije obstoječega stihijskega stanja, ne zaradi prilagajanja kakršnemu koli varovalnemu statusu.


Deviška pokrajina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Izvedba in predlog ukrepov
Cesta od Kranjskega Raka do konca vseh odcepov pod Veliko planino in pomožne ceste po sami planini so specifična upravljavska celota, potrebna celovitega in enotnega upravljanja.
Predlagani ukrepi za zmanjšanje prometne obremenitve in večji red na območju cele planine morajo biti soglasno dogovorjeni.

Cestna zapora (morda z rampo) in pobiranje parkirnine
Prostor za takšno zaporo mora biti dovolj velik za ureditev obračališča (za tiste, ki ne bodo hoteli plačati in se bodo raje obrnili in za parkirišče avtobusov (za večje skupine obiskovalcev, ki gredo naprej peš).
Smiselno je razmisliti o oprostitvi plačevanja parkirnine za vse avtobuse, ki ostanejo spodaj. To je motivacija za vse, ki obiskujejo planino peš, avtobus v dolini pomeni vsaj 20 do 30 manj osebnih avtomobilov na zgornjih parkiriščih. Takšna bi bila izvirna in dejanska okoljska razbremenitev Velike planine.

Primerna mesta za cestno zaporo:
a. Kranjski Rak: takoj za križiščem. Lokacija ni najboljša, ker ima obstoječe avtobusno parkirišče omejene možnosti in je v zasebni lasti. Za potrebe cestnega sistema Velika planina bi bilo na Kranjskem Raku potrebno urediti obračališče in novo (dodatno) parkirišče za avtobuse.

Na Kranjskem Raku je potrebna vstopna velika informacijska tabla z opozorilom o novem cestnem redu, o plačevanju za uporabo ceste in s skico označenih cestnih odsekov, parkirišč in kapaciteto posameznih parkirišč (število parkirnih mest).

b. Križišče Na Ravneh; pri odcepu za Pl. Kisovec in pred bodočim glavnim parkiriščem (P1):
Lokacija ima dovolj prostora za ureditev obračališča, glavno parkirišče pod peskokopom bo imelo dovolj parkirnih mest za avtobuse

Predlagana ureditev in oprema pri cestni zapori
Cesta mora biti dvosmerna in temu primerno fizično označena. Desni vozni pas je namenjen ustavljanju zaradi plačila prispevka (parkirnine) in za nadaljevanje vožnje do izbranih parkirišč, levi pas mora biti prost in prevozen za vozila, ki se vračajo v dolino.

Ali je potrebna fizična zapora z rampo ali je dovolj zaupanje v kulturo obiskovalcev, ki bodo ustavljali in plačevali brez rampe, je stvar poznejšega premisleka in odločitve.


Zorni kot deležnika pri načrtovanju prometa je izjemno pomemben. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri cestni zapori je potreben majhen pomožni objekt za zavetje osebja na cesti v primeru slabega vremena in za informacijski material, ki bo brezplačno na voljo obiskovalcem. Namesto tega pomožnega objekta je možna tudi postavitev manjše brunarice (ali aplikacija velikoplaninskega stana), nemenjena prodaji pijač, sirov, domačih izdelkov, spominkov itd. (glej poglavje 7).
Skupaj s plačano karto (parkirnino) naj dobi vsak obiskovalec tudi prijazno dobrodošlico v obliki prospekta Velike planine in informativno obrazložitev ciljev in namenov nove cestne ureditve.

S plačilom prispevka za urejanje ceste mora biti vsakemu plačniku zagotovljeno parkirno mesto ob cesti ali na enem od parkirišč.
Za štetje avtomobilov in kontrolo parkirnih možnosti na parkiriščih in ob cesti je pri cestni zapori potrebno postaviti avtomatski elektronski števec. V primeru, ko je število skozi števec prevoženih avtomobilov enako številu razpoložljivih parkirnih mest, bo potrebno cesto zapreti za vsak promet in tako preprečiti prometne blokade. (izognimo se slabim izkušnjam s pobiranjem »cestnine« na Pl. Blato nad Bohinjem: promet je bil, na upravičeno jezo obiskovalcev, večkrat blokiran zato, ker je bilo parkirišče zgoraj in vse obcestne možnosti zasedene, spodaj so še kar pobirali cestnino; blokade so reševali vozniki sami z vzratnimi vožnjami nazaj proti dolini)

Info tabla o novi cestni ureditvi in z zemljevidom (skico) označenih parkirišč in razpoložljivih parkirnih mest; dovolj velika in postavljena na vidnem mestu pred zaporo.

Izjeme pri plačevanju parkirnine oz. prispevka za urejanje ceste
Soupravljavci planine in upravljavec ceste določijo upravičence, ki so oproščeni plačevanja prispevka in imajo tudi pravico vožnje po cestnih odsekih z omejenim dostopom: pastirji, lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč na planini, kmetje-pašni upravičenci, oskrbniki planinskih koč, žičničarji, lastniki počitniških objektov, letni najemniki stanov, lovci, gozdarji, ….Nujno je, da so izjeme napisane in določene tudi v odloku.

Upravičenci do brezplačnega dovoza na planino morajo dobiti posebne avtomobilske (ali traktorske) nalepke: te omogočajo prepoznavanje upravičencev na cestah z omejenim dostopom od kršiteljev prometnega reda, hkrati je s tem preprečena zloraba prenosljivih dovolilnic.


Kje je meja udobja? (Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA

Nedelja, April 30th, 2017

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA)


Šotorska in elipsasta posebnost Velikoplaninske bajte. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvedla anketiranje obiskovalcev in obiskovalk. Zimsko anketiranje je bilo izvedeno pozimi 2011. Rezultate vprašalnika smo upoštevali pri pripravi predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini.

Obseg vprašalnika: 13 izbirnih vprašanj (deloma odprtega tipa)
Kraj izvedbe: območje Velike planine – Jarški dom na Mali planini (1520 m), Domžalski dom na Mali planini (1534 m), kapelica Marije Snežne na Veliki planini (1550 m), gostišče Zeleni rob (1600 m), vrh Gradišče (1668 m)
Datum izvedbe: sobota, 5. februar 2011, od 9. do 16. ure
Vreme: delno oblačno, brez padavin
Število izpraševalcev: trije (3)
Metoda raziskave: vprašalniki so bili anonimni, vprašanci so jih izpolnjevali sami, brez pomoči izpraševalcev
Število izpolnjenih vprašalnikov: 148
Število uporabljenih vprašalnikov: 148
Hramba vprašalnikov: CIPRA Slovenije, Trubarjeva ulica 50, Ljubljana


Skriti gorski turizem ali v planino umeščeno življenje? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Med vprašanimi je bilo 53 % oseb ženskega spola (78) in 47 % oseb moškega spola (70). Skupaj je bilo anketiranih 148 oseb (100 %).

Glede na starostne razrede smo zaznali večji delež mladih. Prevladovale so starostne skupine od 26 do 30 let (19,1 %), od 21 do 25 let (17,1 %), od 31 do 35 let (15,8 %) in od 36 do 40 let (10,3 %). Kar 62 % obiskovalcev je bilo starih med 21 in 40 let. Najmlajši udeleženec je imel 9 let, najstarejši 86 let. Povprečna starost vprašanih je bila 37 let.


S pojemajočim soncem ožaremeteno pašniško igrišče. (Fotografija: Borut Peršolja)

Skoraj vsi vprašani so imeli končano najmanj srednjo šolo (48,9 %), visok je bil delež tistih, ki so imeli končano višjo ali visoko šolo oziroma so imeli več kot univerzitetno izobrazbo (48,3 %). Zgolj osnovno šolo je imelo končano slabih 3 % odstotke vprašanih (mlajši od 14 let niso bili upoštevani).

Obiskovalci so prišli iz štirideset različnih krajev v Sloveniji, kar kaže na precejšnjo turistično privlačnost območja, kar so pokazale že predhodne raziskave (na primer Cigale 1998). Največ vprašanih je bilo z območja Mestne občine Ljubljane, občine Domžale in občine Kamnik. Najbolj oddaljena območja so bila: Novo mesto (Dolenjska), Izola (Primorska), Kranjska Gora (Gorenjska), Stari trg pri Ložu (Notranjska), Črna na Koroškem (Koroška) in Maribor (Štajerska).

Praktično vsi vprašani so se do vznožja oziroma do izhodišča pripeljali z osebnim avtomobilom. Javni prevoz ni igral prav nobene vloge.


Vse se spreminja, tudi razmere na poti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Približna tretjina vprašanih si je za cilj izbrala izlet po celotnem območju ali obisk ene izmed planinskih koč oz. gostišč (8 jih je navedlo Domžalski dom, 4 Jarški dom in 5 Zeleni rob). Petina jih je navedla obisk (pastirskega) naselja Velika Planina. Tisti, ki so izbrali drugo, so navedli zaposlitev na planini ali obisk katere od počitniških koč. Najmanj obiskovalcev je izbralo vzpon na vrh Gradišča (1668 m).

Večina obiskovalcev je ta dan na Veliko planino prišla z gondolo (skupaj 70 %). Na drugem mestu (16,7 %) so bili obiskovalci, ki so uporabili spluženo (makadamsko) cesto s Kranjskega Raka, sledili so tisti, ki so uporabili peš dostop po planinskih poteh iz doline (13 %).


Pretiravanje in podcenjevanje: dvojčka nevednosti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Po mnenju obiskovalcev (81,2 %) je povsod še vedno dovolj prostora za parkiranje, od tega jih 4,2 % meni, da je parkirišč celo preveč. Opazen je bil delež – 16,8 % obiskovalcev – tistih, ki so bili mnenja, da je parkirišč premalo.

Obiskovalci so menili, da planinske poti omogočajo varnejše gibanje v vseh razmerah (33 %) in da jih lahko uporabljajo tudi neizkušeni turisti (30,8 %). Kar četrtina (24,6 %) jih je menila, da poti na planini ne omogočajo hoje v megli. Dobra desetina (11,5 %) jih je menila, da omogočajo hojo v snežnih škornjih.

Obiskovalci so najbolj pogrešali ureditev tematskih poti (26,5 %), označitev obstoječih poti z markacijami (19,3 %) ter ločitev smučarskih in pešpoti (18 %). Pogrešali so enotne smerne table (11 %) in vpisne skrinjice ter žige na vrhovih (11 %). Tisti, ki so navedli drugo, so navedli nič (7), še ne vem (7) in je kar OK (2).


Prepovedano, a samoumevno sprejeto. (Fotografija: Borut Peršolja)

Čeprav se je večina obiskovalcev do vznožja ali izhodišča pripeljala z avtomobili, jih je vseeno motil promet na planini, zato bi prepovedali vožnjo z motornimi sanmi ob koncih tedna (20,1 %). Želijo si še ponudbo izdelkov domače obrti in prodajo mlečnih izdelkov na enem mestu (22,1 %). Petina jih je izrazila željo po organizaciji različnih dogodkov vsak teden (21,1 %), a če sklepamo po sledeči izbiri, naj bi bili taki, da bi še vedno ohranjali planino kot območje miru, kjer je hoja izven poti prepovedana (11,6 %). Pod drugo so obiskovalci navedli še: ureditev zimske kolesarske poti, ureditev hotela Šimnovec, ponudbo pomožnih zimskih aktivnosti (sankanje, tek ipd.), ureditev snežnega parka, ter ureditev Zelenega roba in smetišč.

Med novostmi, ki bi jih obiskovalci Velike planine podprli so našteli ureditev družinskega sankališča pod Zelenim robom in odprtje zimske plaže. Dobršen del se jih zavzema tudi za gradnjo zimskega poligona za motorne sani, ureditev plačljivih javnih sanitarij in odprtje informacijskega centra v Domžalskem domu.


Razglednica vesolja. (Fotografija: Borut Peršolja)

O obogatitvi turistične ponudbe s tematskimi izleti ni bilo dvoma: večina si želi vodenje z zabavno in rekreacijsko vsebino, približno polovica manj obiskovalcev bi se udeležila vodenja z gorniško vsebino, pripovedno in mitološko vsebino ter poučnega izleta o skrivnostih zimske narave.

***

Vprašalnik je na koncu vseboval vprašanje oz. osebno sporočilo izvajalcem projekta. Spodaj so odgovori (opomba: enaka sporočila so objavljena samo enkrat):

Še naprej opravljajte dobro delo, lep pozdrav, srečno!
Upoštevanje varstva okolja.
Priporočam uvedbo letne (sezonske) kolesarske karte (cca 150 €), kot na Krvavcu.
Treba je urediti sanitarije predvsem na Zelenem robu.
Čim večji obisk!
Obnoviti bi bilo treba recepcijo Kampa Alpe in okolico.
Spodnji objekt pri gondoli bi bilo treba temeljito obnoviti in posodobiti
“Naše” je, zato izkoristimo možnosti.
Kot turistični vodnik pogrešam info table z zgodovino za individualne goste.
Pohvale za prijazen sprejem.
Več zabavnih vsebin.
Prijazno osebje.
Upam, da se vzpostavi celovita turistična ponudba!
Veliko idej in volje!
Naj vam uspe, pa naj bo to karkoli!
Kot lokalnemu obiskovalcu se mi zdi, da je na planini preveč ljudi – ohranitev planine take kot je.
Zastavljene cilje izpolnite!
Srečno in sončno na vašem projektu!
Razvoj smuke pozimi – manjka akumulacijsko jezero za umetno zasneževanje.
Prepoved vožnje z avtomobili po planini!
Pustite naravo naj zadiha in je ne spreminjajte do te mere, da postane garsonjera “z vsem pri roki”.
Naj se na Veliki planini čim manj posega v naravo in se jo pusti tako kot je.
Zamenjava gondole za jajčke, izboljšati sanitarije v domovih (nadomestiti z javnimi).


Razglednica spominka. (Fotografija: Borut Peršolja)

Urediti plačljiva (varovana!) parkirišča.
Območje miru – čim manj hrupa!
Zelo prijeten in spoštljiv odnos do obiskovalcev. Spodbujam vas k razvijanju Velike planine kot rekreacijske, gorniške in počitniške destinacije, pa čim manj tehnologije na vrh, ker je Velika planina BISER narave!
Ne naredite rezervata, ampak spodbujajte dejavnosti, ki že delujejo.
Uživajte v gorah!
Mislite na nas, gorske kolesarje!!!


Uporabna funkcija lesa.
(Fotografija: Borut Peršolja)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark