Arhiv za ‘ geografija’ Kategorija

V IMENU NARAVE, 36. EPIZODA: GORE IN GORNIŠTVO

Nedelja, Julij 3rd, 2022

Podkast V imenu narave, s podnaslovom »o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo«, enkrat na mesec zavzeto pripravlja odlična televizijska novinarka in urednica Meta Ornik.

Tokrat sem bil njen sogovornik: o gorah, o gorništvu in (moji) odvisnosti od te pokrajine. Meto sem v fazi priprave podkasta zasul s prispevki, a je z novinarsko strokovnostjo učinkovito odbila blogerski napad in samostojno spletla odlično rdečo nit pogovora. Zato sva bila uglašena (gorniška) naveza in po dolgem, dolgem času sem bil zadovoljen – tako s povedanim v korist gorske narave, kot tudi s profesionalnim vzdušjem pogovora.

Zato jutri, v ponedeljek, 4. julija 2022 vabljeni k poslušanju 36. epizode in izmenjavi mnenj!


Gorništvo je naravi prijazno, a ni brez vpliva. Zasvojljivost s prvinami gora je hitro in vseživljenjsko. (Fotografija: Borut Peršolja)


Narava, gore pa še posebej, je pokrajina otrok, mladostnikov in mladih. (Fotografija: Borut Peršolja)


Starosvetna Velika Planina: dvatisočletna souporaba gorskega sveta. (Fotografija: Borut Peršolja)


Triglav že dolgo ni več kraljestvo, ki ga je občudoval Kugy. Je ogledalo slovenske potrošniške družbe. (Fotografija: Borut Peršolja)


V vodi je raztopljena vsa pokrajina. Tudi človek z odtisom njene evolucijske rabe. (Fotografija: Borut Peršolja)


Naravo je treba brati z nogami. (Nenadejano srečanje z lovcem na Lepem kamnu je za nekaj ur osvobodilo nagačenega svizca.) (Fotografija: Borut Peršolja)


Smeti so velik civilizacijski problem. Smeti v slovenskih gorah v glavnem niso več problem. Hvala mladim, njihovim mentorjem in vodnikom, ki so z odgovornim obnašanjem očistili gore in postavili visoka merila odgovornosti. (Fotografija: Borut Peršolja)


Plezanje je … vse. Oprimek znanja, drznost razgleda, sreča druženja. (Fotografija: Borut Peršolja)


Vodenje je vznemirljivo, saj nikoli ne izostanejo radovednost, ustvarjalnost, ljubezen in strast, ki nam omogočajo življenje z naravo. (Fotografija: Mateja Peršolja)


Aljaž bi danes omejil število obiskovalcev Triglava; na prvo mesto bi postavil varnost in doživetje obiskovalcev. (Fotografija: Borut Peršolja)


Iz gora vse priteče v dolino. Zato se reševanje odpadnih voda začne z zmanjšanjem porabe in udobja v planinski koči, takoj zatem pa s kakovostnem čiščenjem. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kultura sebkov je zunanji izraz potrošniškega pohodništva; gorništvo na prvo mesto postavlja vzpon in doživetje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Stojim na vrhu gore in opazujem svet pod seboj. Ta razgled so užili že številni pred mano. Razkriva se od pradavnine in se leto za letom barva v odtenke sonca. Moj vzpon ni zato nič posebnega, v njem ni hrabrosti, zaradi katere bi zgodba lahko zašla v knjige. Moj vzpon je poseben zato, ker sem sebi priznal, da imam gore rad in da sem srečen v njih. (Fotografija: Mateja Peršolja)


Če takrat, ko smo v gorah, gora ni v nas, s kakšno pravico smo sploh na gori? (Fotografija: Borut Peršolja)


Kaj ti bo drevo, če ni gozda?
Kaj ti bo nebo, če ni sonca?
Kaj ti bo amonit, če ni morja?
Kaj ti bo rodovitnost, če ni ploda?

Kaj ti bo širjava, če ni kril?
Kaj ti bo hitrost, če ni tekmovanja?
Kaj ti bo stop, če ni oprimka?

Kaj ti bo korak, če je le tišina. (Fotografija: Borut Peršolja)


Dvojina: dolina in vrh, vzpon in spust, prilagoditev in preživetje. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

INTELIGENTNA, A UPAM DA, SUHA VEJA MIŠLJENJA

Četrtek, Junij 30th, 2022

James Lovelock, Brian Appleyard (prevod Samo Kuščer):
Novacen: prihajajoča doba hiperinteligence

UMco 2021: 176 strani, ISBN: 978-961-7050-67-7, cena: 19,90 €

Knjigo sem od založbe UMco dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.

(Številka v oklepaju je navedba strani v knjigi.)

***

Častitljivi James Lovelock, avtor teorije o živečem in odzivnem planetu Gaji, novem pogledu na življenje na Zemlji, je – v letu pred epidemijo novega koronavirusa – dočakal več kot sto let. Angleški naravoslovec, okoljevarstvenik, publicist in futurist, kot ga označuje Wikipedija, »najbolj vpliven pisec po Darwinu«, znanstveno fantastiko (ne, nisem njen ljubitelj – ne v knjižni, ne v filmski obliki!) spreminja v resnični življenjski cikel planeta.

Lovelockova ideja Geje je bila raziskati, kako živa bitja spreminjajo in uravnavajo okolje na planetu kot celoti. (Za Naso je odgovarjal na navidez preprosto vprašanje: »Bi se dalo iz sestave in razmerja plinov v ozračju planeta določiti, ali je na planetu življenje?«) Hipoteza o Gaji pravi, da živa bitja vplivajo na uravnavanje stanja podnebja na planetu, da ta ustreza pogojem, ki so ugodni za življenje. Živi organizmi naj bi bili s pomočjo mehanizmov, ki so jim na voljo, udeleženi pri uravnavanju podnebja na planetu. V kakšni meri hipoteza drži, je danes še odprto vprašanje. (Ni pa nobena skrivnost, da je Gaja vzpodbudila številna okoljska gibanja, ki so teorijo razumela marsikdaj precej po svoje. Priznam, da se je v mladosti dotaknila tudi mene in mi morda pomagala razviti naravovarstveni del mojih aktivnosti.)

Njegova življenjska popotnica (ob neki priložnosti je kot dojenčka celo pestoval kasneje znamenitega fizika Stephena Hawkinga) ob izteku tuzemskosti je novacen. Gre za novo geološko dobo (po antropocenu), ki bo zaznamovala prihodnost Zemlje. Po njegovem mnenju je nastanek življenja na Zemlji, v vsem vesolju, nekaj unikatnega. Približno štiri milijarde let od prvih živih organizmov pa – v primerjavi s štirinajstimi milijardami, kolikor naj bi bilo staro vesolje – dokaz, koliko časa je potrebnega, da se razvijejo živa bitja, ki se zavedajo samih sebe, obenem pa imajo tudi možnost opazovanja sveta in vesolja. (Zato je tudi suvereno prepričan, da drugega življenja v vesolju ni in ga ne more biti.)

»Razumeti moramo, da smo še vedno zelo primitivna bitja. Neznansko veliko je vsega, kar je mogoče še odkriti o vesolju, verjetno pa je še veliko več nedojemljivega, česar ne bomo mogli nikoli razumeti. Zaradi neustavljivo močne želje po gotovosti, ki se je verjetno razvila v obdobju, ko so ljudje živeli kot lovci in nabiralci, je lahko informacija, ki smo jo pridobili o svetu in vesolju, versko, v novejšem času pa tudi politično obarvana, vendar sem prepričan, da to ni zelo pomembno. Ko postajamo modrejši, namreč vse laže razločujemo bisere od blata, v katerem ležijo.«

Ljudje smo že tako spremenili okolje na Zemlji (zlasti vidno v zmanjšani biotski pestrosti, v povzročenih podnebnih spremembah …), da naj znanstveniki predlagajo uvedbo nove geološke dobe, v kateri smo ljudje ena od ključnih sil, ki vplivajo na dogajanje v naravi. Vendar vpeljava novocena (po antropocenu) kot nove geološke dobe ni samo strokovno/znanstveno vprašanje geologije, ampak bistveno širši problem, ki na novo postavlja odnos med človekom in naravo.

Jedro že minulega antropocena, je trenutek, ko smo ljudje začeli uskladiščeno sončno energijo uporabljati za koristno delo (na primer nafto v motorju za notranje izgorevanje). Pred tem so organizmi s kemičnimi procesi fotosinteze svetlobo pretvarjali v kemično energijo. Naslednja stopnja bo, napoveduje Lovelock, novacen, med katerim se bo sončna energija pretvarjala v informacijo. Roboti, kiborgi in drugi »produkti« umetne inteligence so/bodo novi otroci Sonca (ne pa na primer hipiji …).

Lovelock (vse življenje je bil tako imenovani samostojni znanstvenik, preživljal se je s tantiemami od patentov in honorarji od podjetij ter ministrstev) prepričljivo opisuje, da lahko planet pred boleznijo, ki bo po njegovem prepričanju močno prizadela človeštvo, reši le zaupanje v znanost in tehnologijo. Zato tudi odločno zagovarja uporabo jedrske energije, ki po njegovo edina lahko prepreči, da Zemlja zboli za boleznijo, ki lahko traja dolgih 100.000 let.

***

Hm, po navadi se hitro ogrejem (bi moral v teh pregretih časih napisati ohladim?) za prepričljive znanstvene zgodbe, ki imajo v mejah mojega razumevanja glavo in rep, oboje pa je podprto s hrbtenico vzrokov, posledic, dokazov … Ta knjiga me je na koncu pustila hladnega z idejo, da naj se (pre)pustim umetni inteligenci, ki bo – bolje od človeka – uravnala planet, življenje na njem in njegovo razmerje do ostalih planetov v vesolju.

»…, da elektronska bitja ne morejo nastati iz drobirja zvezd.«

»Postali jim bomo starši, vendar jim nikoli ne bomo povsem enaki.«

»Videli nas bodo verjetno podobno, kot mi gledamo na rastline – kot bitja, ujeta v izjemno počasen proces zaznavanja in dejavnosti.«

Seveda se strinjam – v to me žal prepričujejo vsakodnevni dogodki – da bi ljudje morali delovati racionalneje. Za to si, zlasti na področju gorništva, ves čas prizadevam tudi sam. A neodgovorno početje posameznikov, družbenih skupin, političnih grupacij in celo držav me ne odvrača od tega, da bi še naprej verjel v dobro, poštenost in kakovost življenja. Pri tem umetno inteligenco vidim le kot tehnološko podporo razvoju, ne pa kot razvoj sam po sebi.

Smo, kar smo.

Sprva sem mislil knjigo odsvetovati za branje. Pa sem si premislil: knjigo je treba NUJNO prebrati, za vsak primer …

  • Share/Bookmark

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (5)

Četrtek, Junij 30th, 2022

(Gradivo za inštruktorski tečaj. Prosim in hvala!)


Robne stvari najbolj izostrijo sliko dogajanja. (Fotografija: Borut Peršolja)

Mediji so po novinarski konferenci Triglavskega narodnega parka med drugim tudi poročali:

- »Med novostmi je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.«

Pa si jih podrobneje poglejmo:

Takoj se zastavi uvodno vprašanje, zakaj je bilo ob številnih obstoječih kodeksih ravnanja/obnašanja v naravi/gorah

(Obisk v naravi, Častni kodeks slovenskih planincev, Zavod RS za varstvo narave, Odgovorno in varno čez planinske pašnike …) ter izoblikovanimi lastnimi pravili obnašanja v TNP treba pripraviti nove »praktične napotke«?

Predvsem je treba ves čas, stalno in inovativno, predstavljati in utrjevati obstoječa pravila obnašanja v TNP!


To ni opozorilna tabla. To je poziv k akciji! (Fotografija: Borut Peršolja)

***

- »10 praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka«
Že v naslovu se odpirajo naslednja vprašanja:
- zakaj deset napotkov, če pa jih je v besedilu več (na primer v istem napotku kampiranje/kopanje in oprema/odpadki)?
- zakaj napotki (//kar pojasnjuje ali svetuje), če pa so med njimi tudi štiri prepovedi?
- zakaj »praktičnih« napotkov?; ali obstajajo tudi nepraktični napotki?
- zakaj »skrbno«, če pa že »odgovorno« vključuje tudi skrbnost; //odgovóren: ki zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost;
- zakaj zgolj narave TNP, če pa je naloga TNP »ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostni razvoj«?

Gradivo pa v celoti spregleduje podnebne spremembe, ki že vplivajo tudi na vsakokratno aktivnost posameznika v naravi/gorah.


Močni nalivi povzročajo pokanje povrhnjice Zemlje. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Piktogram o rabi družbenih omrežij«
Piktogram, ki naj bi govoril o družbenih omrežjih, prepoveduje trganje rastlin. V svetu, zlasti v zavarovanih območjih, so že znani ustrezni piktogrami, celo opozorilni znaki/table, ki opozarjajo na različne vidike nevarnosti sebkanja. Problematika kulture sebkov oz. neznosnega, vsiljivega in za vsako ceno doseženega fotografiranja, še zlasti pa fotografiranja/snemanja iz zraka (s pomočjo dronov) je zelo pereča tudi v TNP. Med poskusi stvaritve sebkov je iz leta v leto več nepotrebnih smrti (žal tudi pri nas) – največkrat v vodi in pri padcih. “Killfi”, “ekstremni selfiji”, “smrti zaradi samovšečnosti” so postali odraz neodgovorne in vase zagledane popolne odtujenosti od narave.


Lep sem! (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Družabna ali družbena omrežja …«
Odgovor je v slovenski strokovni in jezikovni javnosti znan in dorečen – družbena omrežja.


Še lepša sem! (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Varno obiskovanje …«
Absolutne varnosti v naravi/gorah (pa tudi sicer v življenju) ni. Narava/gore vedno prinaša tveganje, pustolovščino. Tveganja ne moremo (pa tudi ne smemo!) izključiti, lahko pa ga v veliki meri obvladujemo. Namesto dovršne besede varno je zato bolje uporabiti nedovršno obliko, besedo varneje, saj pri tem ne gre za enkratno dejanje, temveč celoten proces kakovostne=varnejše izvedbe dejavnosti v naravi/gorah. Tako izključimo absolutno varnost, ki je v naravi/gorah preprosto ni in vpeljemo soodgovornost vsakega obiskovalca narave/gora za svoja dejanja in lastno varnost. Zato namesto: Varnega > Varnejšega obiskovanja.

In ne pozabiti: o nesrečah v naravi/gorah, zlasti s smrtnim izidom je treba medijsko poročati spoštljivo, zadržano in v luči narave ter odnosov, ki vladajo v njej.


Varnost v gorah je tesno povezana z znanjem o naravi. In največ nesreč v gorah, v katere so vpleteni otroci, je na igralih ob planinskih kočah. Ker narava sama po sebi ni dovolj igrivo igrišče … (Fotografiji: Borut Peršolja)

- »Nabiralništvo …«
V Triglavskem narodnem parku je dovoljeno nabiranje gob … > BOLJE: Samo v tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega park je dovoljeno nabiranje gob …

- »Pašništvo …«
Glej komentar na zgibanko Odgovorno in varno čez planinske pašnike.

- »Priprava na …«
»Eno ali večdnevni obisk narodnega parka načrtujemo glede na vreme, prometne obremenitve izhodišč, razpoložljivost parkirišč, čas, ki ga imamo na voljo in fizične zmožnosti.«

Priprava na eno ali večdnevni obisk/izlet/turo se bistveno razlikujeta!

Vse pa se začne z (gorniškim) znanjem, védenjem o gibanju in ravnanju v naravi/gorah ter o značilnostih narave/gorskega sveta. Aktivnosti v naravi/gorah se lotevamo le ustrezno usposobljeni in opremljeni, postopoma in z vajo. Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi. Pri izbiri ture upoštevamo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.


Zmedenost pojmov vodi v zmedenost organizacije. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Vreme …«
»… poleti je vreme v gorskem svetu zelo nepredvidljivo … V popoldanskem času so pogoste nevihte tudi v sončnih dneh.«

Ljubezen je zato enkratna, ker je vedno tudi nepredvidljiva.

Voda je tista, ki ustvarja vreme. V ozračju, ki nas obdaja, se neprenehoma nekaj dogaja. Gorsko vreme je bolj spremenljivo kot dolinsko, ni pa nepredvidljivo. Če smo dovolj pozorni (in imamo ustrezno znanje), lahko ob gibanju v naravi/gorah pravočasno prepoznamo pojave, ki so znanilci prihodnjih vremenskih dogodkov.

Vremenske napovedi za en dan vnaprej so zelo točne. Upoštevati moramo, da je lahko urnik dogajanja kljub vsemu drugačen od sprva napovedanega. Če je na primer poslabšanje vremena napovedano za popoldne, in ga takrat še ni bilo, obstaja verjetnost, da bo poslabšanje prispelo zvečer. In obratno: če je poslabšanje napovedano za popoldan, lahko fronta prehiti napoved, in naše kraje doseže že zgodaj dopoldan.


Sahara na obisku. (Fotografija: Borut Peršolja)

V naravi ni nič stalnega – razen spreminjanja. Zato prav z izleti na najboljši način spoznavamo in raziskujemo te spremembe. Dejavnosti v naravi načrtujmo vse leto in tako skrbimo za stalno in redno gibanje. Doma naj nas ne zadrži vreme, ki ni sončno. Oblačnost, veter, dež in sneg so izvirne vrednote slovenske pokrajine, ki nam omogočajo kakovostno gospodarjenje z naravnimi viri in udobno bivanje. V številnih delih sveta padavin ni ali pa jih je zelo malo. V Sloveniji imamo od 90 do 130 padavinskih dni na leto. Sprejetje nesončnega vremena kot vsakdanjega in neobremenjujočega je pomembno v vsakdanjem življenju. Še zlasti je navajanje na različne vremenske razmere pomembno, ko načrtujemo večdnevno bivanje v naravi/gorah.

Če med letom vse dejavnosti v naravi izvajamo samo v idealnih razmerah, imamo med daljšim deževjem z organizacijo življenja in vzdrževanjem dobrega razpoloženja veliko težav. Zato se čim bolj pogosto odpravimo v naravo, tudi v dežju, megli, snegu z dežnikom v roki.

Od tod sklep: nismo slabo pripravljeni samo na nepredvidljivo, odzvati se ne zmoremo/znamo niti na verjetne, celo zelo verjetne situacije. In vsemu temu smo priča tu, v bogati dediščini kao zahodnega racionalizma, kjer smo ponosni na svoj tehnološki razvoj; a smo dolgoročno tudi samouničujoče žrtve kratkoročnih ekonomskih interesov.

- »Parkiramo …«
Parkiramo na javnih parkiriščih in uporabljamo javni potniški promet. > BOLJE: Uporabljamo javni potniški promet, parkiramo na javnih parkiriščih in …

- »Voda …«
Voda je v napotkih omenjena dvakrat (»enako pomemben kot voda …«, »… imejte zadostne količine vode«). Imam občutek, da bo letošnje poletje zelo poučno in prelomno … Večina stalnih izvirov nad dnom dolin je že sedaj suhih. Voda bo v planinskih kočah, kjer je že sedaj izjemno draga, postala cenovno težko dosegljiva dobrina …


Evolucija ima tudi stranske, suhe rokave. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Večdnevni …«
»Večdnevni pohod …« > Izlet, pohod, tura imajo v gorništvu natančne pomene. V Triglavskem narodnem parku gre pri večdnevnih dejavnostih po vsej verjetnosti za turo in ne za pohod.

»rezervna in zimska oblačila« > BOLJE: topla oblačila

- »Varnost za psa …«
»Če se na pot odpravimo s psom, izberimo pot, ki bo zanj varna.«

Lepo je, da poskrbimo za varnost hišnih ljubljencev. Neprimerno, skoraj perverzno pa je, da beseda varnost v povezavi z njegovim lastnikom, obiskovalcem narave/gora, ni niti omenjena …

***

Projekt VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, spremljam z mešanimi občutki. Eden od njih me namreč navaja k sklepu, da je projekt pomembnejši sam po sebi, kot pa dolgoročna vpetost v razvoj Triglavskega narodnega parka.

O tem pa v naslednjem prispevku.

***
SPOSOJENO. IN VRNJENO. (4)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (3)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (2)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (1)

  • Share/Bookmark

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (4)

Ponedeljek, Junij 20th, 2022

(Gradivo za inštruktorski tečaj. Prosim in hvala!)

Množičnost obiska slovenskih gora je velik problem. Vsakomur je jasno, da se spremembe v široki problematiki obiskovanja narave/gora dogajajo. Še več: dogajajo se celo zelo hitro – hitreje od pričakovanj, ocen in napovedi.

Dogajanje opazujemo od zunaj in od znotraj. Ob tem smo razcepljeni: smo del realnosti, a hkrati gledamo nanjo, kot da obstaja še nek (navidezni) zunanji pogled. V resnici zunanjosti ni več in edina pot do sprememb je pot od znotraj.


Zakaj hodimo v gore? (Fotografija: Borut Peršolja)

Vključenost namišljenega zunanjega pogleda je namreč tista, ki preprečuje (!), da se nič ne spremeni: vemo, da je tako, a vse kar počnemo, počnemo tako, da se pokaže, da tega ne vemo zares. Pokaže se, da v videno, občuteno, zaznano ne verjamemo zares. Problem ni ta vednost sama po sebi, temveč zanikanje vednosti v smislu: ja, vemo, da imamo ta problem, zdaj pa se moramo prilagoditi! (Prilagajanje nikakor ni rešitev. Na dolgi rok gre za spiralo, ki celotno dogajanje vleče samo še navzdol. Prilagoditev tudi ni socialna kategorija, temveč kategorija »privilegirancev«, izbrancev. Prilagodili se bodo zlasti lastniki zemljišč in najbogatejši, tisti, ki lahko …)

Gre za nenehno utajevanje realnosti, ki se izvaja v imenu namišljenega dejstva, da vse vemo in s tem ustvarimo nov vtis, da smo tako rekoč že vse naredili. Prav ta vednost nam preprečuje, da bi videli, da dejansko v resnici, ne verjamemo. Več kot je informacij, manj je vednosti. Pod črto to pomeni, da problema v resnici ne poznamo ZARES. Ali pa ga preprosto ne jemljemo dovolj ZARES.

***

V zgibanki Smer TNP (december 2020) glede »Ukrepov in orodij za učinkovito usmerjanje obiska« beremo:

»- informiranje in izobraževanje obiskovalcev, turističnih ponudnikov in lokalnega prebivalstva,
- ureditev informacijskih točk in postavitev informacijskih tabel,
- priprava vsebin za interpretacijo naravne In kulturne dediščine,
- oblikovanje novih atraktivnih in inovativnih turističnih produktov,
- spodbujanje obiska alpskih dolin in prelazov brez osebnega vozila – peš, s kolesom ali z javnim prevozom.«


Naslovnica zgibanke Smer TNP.

V tem TNP-institucionalnem sistemu upravljanja z obiskom je zaznati vrsto pomanjkljivosti:
- (Gorniško) usposobljeni obiskovalci so popolnoma spregledani. Ne, ne gre za informiranje, ki mu sledi zgolj hitro pozabljiva ozaveščenost. Gre za pomen vzgoje in izobraževanja (=naučenega) ter različnega usposabljanja (z znanjem, veščinami in izkušnjami) na dolgi rok, vseživljenjsko. Zlasti v uradnem šolskem sistemu uveljavljenih oblik gostovanja otrok in mladostnikov v naravi/gorah (športni dnevi, šole v naravi, dnevi dejavnosti …) in aktivnih učečih oblik (izleti, tabori …) v okviru prostovoljskih organizacij (taborniki, skavti, gorniki …), katerih delež in pomen je v resnici neprecenljiv.
- Enako velja tudi za vlogo vodnikov (različnih vrst; tudi glede na (ne)pridobitnost), tistih, ki v naravo/gore vodimo skupine obiskovalcev. Naša vloga je izjemno velika in se začne že s premišljenim načrtovanjem obiska (časovnim, prostorskim, številčnim, organizacijskim, logističnim …).
- Izrazito problematična je ureditev novih informacijskih točk in postavitev novih informacijskih tabel. Kdaj informativna tabla postane moteč dejavnik v pokrajini, da ne rečem, da jo celo onesnažuje? V dobi digitalizacije in mehkih oblik posredovanja informacij, je ta fizična, statična, neodzivna oblika komuniciranja z obiskovalci zares uporabna samo še malo kje (in malo kdaj ZARES). Postavljanje usmerjevalnih tabel je del nepotrebnega procesa urbanizacije gorskega sveta.
- In na koncu pridemo do »oblikovanja novih atraktivnih in inovativnih turističnih produktov …« Zelena, sproščena, aktivna promocija obiskovanja narave/gora zahteva kritičen razmislek in sodelovanje ZARES VSEH deležnikov – tistih, ki obiskovalce vabijo in gostijo, tistih, ki jih rešujejo in tistih, ki jim ostajajo problemi. Destinacijski, s strani države sponzorirani pohodniški turizem, ni samo poledica, temveč je eden ključnih vzrokov, da tovrstni problem sploh imamo …

***

Triglavski narodni park je z nenavadnim vabilom, z glavo PZS (=Pohodniška zveza Slovenije), na začetku junija, pred poletno sezono vabil na novinarsko konferenco. Poglejmo originalna ključna sporočila in kako so jih razumeli in svojim bralcem razložili mediji.


Vabilo na novinarsko konferenco TNP.

- STA, 3. 6. 2022
Avtor: tzu/zc, Nadaljujejo se prizadevanja za usmerjanje obiska v TNP

- »Projekt VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.«

- »Med novostmi je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.«

//O tem več v nadaljevanju oziroma v samostojnem prispevku.

- »Začeli so tudi s telemetričnim spremljanjem živali prek GPS oddajnikov, s katerimi so opremili pet divjih petelinov in tri belke. Izkazalo se je, da se divji petelin izogiba planinskim potem, zato je uveljavitev mirnih območij, ki usmerjajo ljudi na uporabo obstoječih poti, zelo pomemben ukrep, je ocenil Arih. Prepričan sem, da bo večina obiskovalcev razumela, da je ohranitev teh karizmatičnih vrst, s katerimi se lahko pohvalimo, tako pomembna, da se bodo pripravljeni odreči svojemu interesu nabiranja borovnic in gob na teh nekaj 100 hektarjih Pokljuke,” je o uveljavljanju mirnih con dejal Arih.«

// V sporočilu za javnost Za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka prilagajamo svoje navade TNP navaja: »Vmesne analize telemetričnih oddajnikov na osebkih divjega petelina kažejo vpliv prisotnosti obiskovalcev na njegovo gibanje. Izogiba se planinskim potem na razdalji več kot 150 metrov, poleti in jeseni pa se spusti tik pod gozdno mejo.«

Gre torej za to, da so koridorji (=planinske poti), ki omogočajo souporabo pokrajine in sobivanje živali in ljudi, izjemno pomembni. Problematično je neusmerjeno, nekontrolirano gibanje obiskovalcev »v strelcih« in nabiralniško gibanje v gozdu »čez drn in strn«.

- »Zavod za ribištvo Slovenije medtem nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera, ki ga izvaja že tretje leto zapored. Miha Ivanc iz omenjenega zavoda je pojasnil, da so do letošnjega leta iz jezera pobrali že skoraj 18.000 rib.«

//Niti besede pa ni o problematičnem, neustreznem, prekrškovnem/kaznivem, onesnaževalnem večdesetletnem delovanju Koče pri Triglavskih jezerih! Koča bi v letošnji sezoni morala ostati ZAPRTA!

- Delo, 8. 6. 2022
Simona Bandur, Najpomembnejše je umirjanje prometa


Članek v Delu z zamujenim naslovom.

- »Najpomembnejše je umirjanje prometa«

//Ne, najpomembnejše ni umirjanje prometa, saj je ta že posledica odločitve posameznika, ki želi svoj delovni, predvsem pa prosti čas preživeti v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka. Začeti je treba na začetku – pri načrtovanju, pri vzklili ideji, pri skorajšnji odločitvi in motivih, ki vplivajo na vedenje in opredelitev posameznika. V digitaliziranem svetu je z ustreznimi aplikacijami za najavo obiska ali rezervacijo prostega termina možno še pred »umirjanjem prometa« odločilno in pomembno vplivati na tok obiska.

Za vse pa vedno velja: o obisku narave/gora je treba poročati pošteno in zadržano. Komercialna sporočila – narava kot kraljestvo svobode – so neumestna.

- Dnevnik, 15. 6. 2022
Petra Mlakar, Odgovorno v Triglavski narodni park


Članek v Dnevniku je bil podprt s fotografijo koče, ki škoduje naravi.

- »Kar okoli dva milijona ljudi vsako leto obišče Julijske Alpe in Triglavski narodni park. Partnerji obsežnega projekta Vrh Julijcev se trudijo, da bi različne vplive na okolje čim bolj omilili in s tem zagotovili obstanek naravnega bogastva na tem območju, obiskovalcem pa zagotovili prijeten obisk.«

// Okolje in narava nista sinonima. Okoljevarstvo pomeni varovanje človekovega okolja na vseh ravneh – ciljna skupina okoljevarstva je izključno človek. Ciljna skupina naravovarstva pa so vse druge vrste na planetu. Obe obliki varstva izvajamo ljudje. Zato si obe gibanji lahko nasprotujeta – zastopata povsem različne interese, ker so ciljne skupine različne.

- »Da bi obiskovalci bolje spoznali redke živalske in rastlinske vrste ter njihova edinstvena življenjska okolja, v šestih planinskih kočah vzpostavljajo informacijske točke s podrobnejšimi informacijami. Na njih bodo obiskovalci bolje spoznali značilnosti in navade divjega petelina, belke, gozdnega jereba, triprstega detla, kotorna in dveh vrst dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.«

//Zakaj zgolj v šestih planinskih kočah? Vse planinske koče v Triglavskem narodnem parku morajo biti njegovi glasniki, podaljšana roka, »kjer bog ven roko moli«.

- »Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru so partnerji v projektu vzpostavili 19 mirnih območij.«


Samo konkurenca motivov? (fotografija: Borut Peršolja)

//O tem več v nadaljevanju oziroma v samostojnem prispevku.

- »Ozaveščeni obiskovalci so eden od ciljev Planinske zveze Slovenije pri tem projektu, zato bodo po besedah DP izobrazili več kot 70 varuhov gorske narave, doslej so jih že 370.«

//To z varuhi gorske narave je nedostojno, je totalen blef! PZS dvakrat prodaja ista gnila jajca! Ponavljam še enkrat: (gorniško) usposobljeni obiskovalci so popolnoma spregledani. Ne, ne gre za informiranje, ki mu sledi zgolj hitro pozabljiva ozaveščenost. Gre za pomen vzgoje in izobraževanja (=naučenega) ter različnega usposabljanja (z znanjem, veščinami in izkušnjami).

- »V sodelovanju s PZS bodo nadaljevali pridobivanje dovoljenj za nadgradnjo čistilne naprave v koči pri Dvojnem jezeru.«

//Niti besede pa ni o problematičnem, neustreznem, prekrškovnem/kaznivem, onesnaževalnem večdesetletnem delovanju Koče pri Triglavskih jezerih! Koča bi v letošnji sezoni morala ostati ZAPRTA! (So pa članek pospremili s fotografijo koče …

»Že res, da so pravila, ki jih uvaja projekt Vrh Julijcev, namenjena ohranjanju narave. Vendar bodo imeli dobrobiti od skrbnega in ozaveščenega načina obiskovanja Triglavskega narodnega parka tudi obiskovalci sami, saj se vanj odpravljajo prav zaradi njegovih posebnosti in miru, ki jim ga zagotavlja.«

//Kaj je to MIR v Triglavskem narodnem parku? Predvsem pa nikoli in nikdar ne pozabimo zakona, da je naloga TNP »ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostni razvoj«.

***

Lepota v naravi res ni merljiva (?), podoba gora pa ima dokazano, izpričano raziskovalni, preizkuševalni in (žal) predvsem neustavljivo vabljivostni pomen.


Naj bo res srčno in ne zgolj reklama. (Fotografija: Borut Peršolja)

Če v odlomku ribe zamenjamo z obiskovalci dobimo:

»Tudi letos se nadaljuje izlov obiskovalcev Triglavskega narodnega parka. Miha Planinec iz Zavoda za pohodništvo pravi, da je delo, ki poteka že tretje leto, zahtevno zaradi težko dostopne lokacije: »Izlov izvajamo z različnimi metodami, tudi z obilnimi naritniki, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti, a se v poletnem času na njih nabirajo zablodeli instagramarski obiskovalci. Tako postanejo naritniki obiskovalcem vidni in s tem neučinkoviti, zato jih moramo vsakodnevno čistiti.««

//V originalu: »Tudi letos se nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera. Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije pravi, da je delo, ki poteka že tretje leto, zahtevno zaradi težko dostopne lokacije: »Izlov izvajamo z različnimi metodami, tudi z zabodnimi mrežami, ki so se izkazale kot najbolj učinkovite, a se v poletnem času na njih nabirajo alge. Tako postanejo ribam vidne in s tem neučinkovite, zato moramo vsakodnevno čistiti mreže.«

Se nadaljuje!

***

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (3)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (2)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (1)

  • Share/Bookmark

V DRUŽBI PRIMOŽA, FELICIJANA, FRANCETA IN BERNARDA

Sreda, Junij 15th, 2022

V nedeljo je na uravnani pobočni polici, na poti k planinskim pašnikom, tam, kjer je »stoletja sveti kraj in cilj romarjev, danes pa se tja gor odpravljajo zvečine izletniki, ki v zavetju planin iščejo sebi primerna razvedrila«, ob godu svetega Primoža in Felicijana (10. junija), potekala sveta maša. Daroval jo je zdajšnji duhovni pomočnik v Župniji Kamnik, sicer pa triglavski župnik in moj odlični gorniški znanec, ne upam si napisati tudi prijatelj, France Urbanija.


“… za življenje na določenem območju so potrebni ljudje in pota, ki jih povezujejo.” (Fotografija: Borut Peršolja)

Primoško cerkev ali cerkev Svetega Primoža in Felicijana (ki s cerkvijo svetega Petra, mežnarijo s črno kuhinjo ter osmerokotno kapelico tvori enoten stavbni kompleks) sva ta dan obiskala popolnoma naključno. Drugi opravki tega dne nama niso dovoljevali daljšega gorniške aktivnosti in čeprav sem se sam z vsemi štirimi upiral »hoji v romarski koloni«, pa se je vse, kar se je zgodilo ta dan – po sreči?; po božjem navdihu? – spremenilo v nekaj lepega, iskrenega in srčnega.


Prostor pogovora s samim s seboj. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Ko sva v tišini hoje – na poti sva bila presenetljivo osamela – prečila Apneno dolino sem zaslišal zvonjenje. In to ne običajno zvonjenje, temveč harmonično pritrkavanje. Matejo sem opozoril na to posebnost in v rezultatih hrupne ljudske umetnosti muziciranja z zvonovi sva stopila v ris, ki so se mu pastirji in krave v preteklosti izognili in ga spoštljivo obšli.

Prisojo, po nepotrebnem spremenjeno v D-vitaminsko plažo z reklamnimi ležalniki/sedalniki, je dopolnjeval nepokvarjeni razgled na domačo pokrajino. Mene pa je vznemirjala notranjost cerkve, ki je (če posebej in izrecno ne poprosiš mežnarja za ključ) redko na ogled, zato sem še pred začetkom svete maše stopil v njen hlad in si jo začel ogledovati …

Maša se je začela po ustaljenem obrazcu, s križem in pozdravom maševalca vernikom in takrat se – presenečeno – zavem, da mašo bere France!

Nenačrtovano sva obstala in ostala pri maši.


Podobica, ki smo jo prejeli ob ofru.

***

Že med mašo sva si – kolikor prostor in obredje nebesedno in nevpadljivo to sploh omogočata – s Francetom izmenjala naklonjenost navzočnosti in iskrenega občudovanja. Pozorno kot je bilo to v tem izjemno zanimivem prostoru sploh mogoče (s svojo poslikavo, oltarji, me je ambient ves čas preizkušal v zbranosti …) sem spremljal Francetove besede, evangelij, njegovo pridigo in občuteno daritev v evharističnem bogoslužju.


Detajl freske iz 16. stoletja. (Fotografija: Borut Peršolja)

Ob koncu maše pa novo presenečenje. France je pred mogočnim in vsak dan preizkušenim blagoslovom – “Pojdite v miru.”, ki ga vedno izreka zelo doživeto in iskreno, podelil še poseben blagoslov, ki sem ga slišal in bil deležen prvič.

BLAGOSLOVI, O GOSPOD, TE VRVI, PALICE, CEPINE
IN OSTALO OPREMO, DA BO VSAKDO, KI JIH
UPORABLJA V STRAHOTNIH PREPADIH VISOKIH GORA,
NA LEDENIKIH, V VEČNEM SNEGU IN VIHARJIH,
OBVAROVAN VSEH NEZGOD IN NEVARNOSTI,
SREČNO DOSPEL NA VRH.
DAJ, DA SE POD VARSTVOM SV. BERNARDA,
KI SI GA IZVOLIL ZA ZAŠČITNIKA GORJANCEV IN PLANINCEV
SREČNO POVRNE DOMOV.
VODI, O GOSPOD, TE MOJE SLUŽABNIKE IN DOVOLI JIM,
DA ČE SE POVZPNEJO NA VRHOVE,
DOSEŽEJO TUDI NEBEŠKE VIŠAVE.
PIJ XI.

Sv. Bernard Mentonski (ok. 923–1008) (=Bernard iz Aoste), zavetnik gornikov, sicer pa arhidiakon, po njem se imenuje zavetišče na Velikem Svetem Bernardu v Švici, goduje na današnji dan – 15. junija.


Razglednico s sliko sv. Bernarda, avtorja Eda Deržaja in besedilom blagoslova/molitve na zadnji strani mi je podaril France Urbanija.

Njegovo življenjsko in duhovno zapuščino (povzemam po različnih virih) – »zadnji del svojega življenja je Bernard apostolsko deloval med ljudmi po gorah in dolinah italijanskih, francoskih in švicarskih Alp. Ko je bil že zelo bolan, se je odpravil na pot v Novaro, mesto v severni Italiji, da bi spravil dva sprta grofa. To zadnje delo ljubezni do bližnjega ga je stalo življenja: dobil je hudo vročino in 12. junija 1081 je umrl. Za svetnika je bil slovesno razglašen leta 1681. Papež Pij XI., ki je bil navdušen ljubitelj gora, je svetega Bernarda Mentonskega imenoval »enega največjih junakov katoliške Cerkve« in ga leta 1923 počastil s tem, da ga je razglasil za zavetnika planincev.« – je France prelil na (žal) maloštevilno občestvo bratov in sester oziroma nedeljske peš obiskovalce starosvetnega Primoža.

A doživetij še ni bilo konec.

***

Z Matejo sva se Francetu pridružila v zakristiji in ga zmotila v času, ki ga po opravljeni sveti maši rabi za prestop v običajnost tukaj in zdaj. Snidenje je bilo prisrčno, gostobesedno in objeto. (Res sem hvaležen, da sem se lahko pred leti s Francetom s Kredarice povzpel na Triglav. Ko sem vodil raziskovanja Triglavskega ledenika sva se srečala gori in zanimalo ga je vse, kar smo počeli.)

V svoji načitanosti mi je France bežno omenil, da je pred drugo svetovno vojno Planinski vestnik poročal o podobi svetega Bernarda Mentonskega, ki jo je naslikal Edo Držaj. Z nekaj truda sem doma v spletnem arhivu Planinskega vestnika 1935/6 našel to vestičko:

»Slika sv. Bernarda. — Lepo zamisel je izvršil umetniški slikar Edo Deržaj: izdelal je lesorez — sliko sv. Bernarda Mentonskega, ki ga je sedanji sv. Oče Pij XI. postavil za patrona planincev. Slika se je umetniku, našemu znanemu plezalcu in slikarju, stvarno in oblikovno v vseh ozirih posrečila; s primerno razlago jo bomo našim bralcem še predočili. Zazdaj poročamo, da se odtis te slike, v velikosti 40:30 cm, tiskan z roko na najfinejši japonski papir, prodaja članom SPD za 60 Din. Slika svetniškega zaščitnika planincev v nevarnostih spada pač v vsako planinsko zavetišče in v kraje planinskih opasnosti, pa tudi v domači dom planinca. Naroča se pri umetniku v Ljubljani, Študentovska ulica 11, pa tudi v knjigarnah.«


Vestička v Planinskem vestniku. (zaslonska slika)

Čeprav je vestička napovedala – »jo bomo (sliko sv. Bernarda) našim bralcem še predočili« – tega nadaljevanja (zaenkrat) še nisem našel … (Če kdo od bralcev pozna nadaljevanje, mu bom zanj hvaležen.)

***

Ob poldnevu smo se razšli. Midva z Matejo sva nekako vzneseno hodila v dolino v pomenku, kaj vse ti zna prinesti dan na pladnju, če mu le dovoliš, da vstopi vate. Ja, tudi letos je šlo po tej, eni od najstarejših gonskih in planinskih poti, na pašo zelo malo krav. Redki kravjeki spominjajo na to izjemno pastirsko dediščino, ki sem ji namenil pot Po stopinjah pastirjev.

In da ne pozabim: mašo je zelo lepo sooblikovala domžalska “sveta trojica” – pevki Marta Zabret in Urška Pavli, ki ju je na orglah spremljal Tomaž Pirnat; vsi trije so dogajanju dali svoj lep pečat.


Zato hodimo. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

VODNO RAVNOVESJE – MED PRITISKI IN NARAVNIMI ZMOŽNOSTMI

Ponedeljek, Maj 30th, 2022

(Na prošnjo Planinskega vestnika smo v CIPRA Slovenija aprila pripravili prispevek o pomenu vode v gorskih območjih. V majski številki Planinskega vestnika je znotraj prispevka Vodne novice izšla precej skrajšana različica članka, ki z avtorji predhodno ni bila usklajena. Uredništvo Planinskega vestnika je tudi samovoljno izbrisalo mene kot soavtorja članka.

Za razumevanje dejanskega odnosa Planinskega vestnika in PZS (=Pohodniška zveza Slovenije) do gorske narave je treba NUJNO prebrati tudi uvodnik Moč gore.

Celoten članek treh avtorjev je na svoji spletni strani objavila CIPRA Slovenija).

***

Špela Berlot, mag. Borut Peršolja, dr. Matej Ogrin – CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Z Ognjem v Alpah, tradicionalnim mednarodnim dogodkom CIPRE, ki ga obeležimo vsako leto drugo soboto v avgustu, opozarjamo na okoljske in razvojne probleme v Alpah. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo na občutljivost alpskega prostora. Zadnja tema Ognja v Alpah je bila prav vodno bogastvo v Alpah.

Vodne razmere v Alpah se zaradi podnebnih sprememb in vedno večjih družbenih pritiskov spreminjajo. Soočamo se s pojavom suš in pomanjkanjem kakovostnih vodnih virov, kar vpliva na družbo in ekosisteme. Alpska skupnost se prvič sooča z vodnim neravnovesjem, ki se kaže v pomanjkanju razpoložljive vode za potrebe kmetijstva, turizma, energetike in tudi oskrbe s pitno vodo[1].


Planinski vestnik v letošnji majski številki prinaša pomembno temo. A ravnanje uredništva kaže, da umazana voda izvira še kje drugje, na samo v dolini.

Kdo onesnažuje?

Število obiskovalcev v Alpah narašča, saj regija poleg bogate naravne in kulturne dediščine, omogoča pobeg pred vročinskimi valovi v nižinah. Alpske skupnosti se zaradi povečane porabe vode in proizvodnje odpadnih voda že srečujejo s preseženimi nosilnostmi zmogljivostmi gospodarske javne infrastrukture. Hkrati so presežene tudi nosilne zmogljivosti okolja, poleg tega je raven samočistilnih sposobnosti voda v slovenskem alpskem svetu skromna[2], na kar pri CIPRI Slovenija opozarjamo že dlje časa. Problematično je predvsem upravljanje z odpadnimi vodami, ki je v dolinah načeloma urejeno. Ravnanje z odpadnimi vodami v visokogorju je zahtevnejše, vendar ključno za ohranjanje vodnih virov in ekoloških funkcij vodnih teles.

Zadnje študije so ponovno dokazale (na kar številni opozarjajo že desetletja), da se odpadne vode s Koče pri Triglavskih jezerih izcejajo neposredno v Dvojno jezero[3][4] ter tako dokazano prispevajo k onesnaženju vodnega vira in tudi evtrofikaciji Bohinjskega jezera. Prav tako so raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sledilnimi poskusi izcejanja vode iz Triglavskega ledenika potrdili podzemne povezave z izviri Triglavske Bistrice v dolini Vrat ter odkrili povezave tudi na bohinjsko stran. To pomeni, da se v obe smeri verjetno izcejajo neprečiščene odplake iz greznice Triglavskega doma na Kredarici. Oba vira onesnaženja predstavljata okoljsko grožnjo, ki jo je treba čimprej rešiti.

Podobno je na kraški Veliki planini. Počitniške koče so nedvomno del problema onesnaževanja kraških voda[5], ki pa obsega še razmeroma obsežno kmetijsko rabo tal, ostalo turistično souporabo območja Velike planine (planinski koči, gostilne, obiskovalci) in nastajajočo stalno poselitev oz. bolj ali manj spontano urbanizacijo občutljive pokrajine. Kamniški jamarji so na podlagi opravljenega vzorčenja in laboratorijske analize podatkov o kakovosti pitne vode leta 2019 opozorili, da prej omenjene dejavnosti uničujejo pitno vodo 20.000 ljudem. Največ nečistoč v vodi odkrijejo poleti, ko Velika planina zaživi v vseh ozirih. Takrat je v vodi zaznana večja koncentracija Esherichia Coli (bakterije, ki se normalno nahaja v debelem črevesu toplokrvnih organizmov) in nitratov. Odgovorni odločevalci, ki jim že desetletja ustreza brezbrižnost različnih deležnikov in neusklajena souporaba tega izjemnega gorskega sveta, so bili že večkrat jasno naslovljeni.

Sledi izguba vodnega ravnovesja?

Zaradi spremembe v padavinskem režimu – več dežja in manj snega – in višjih temperatur v prihodnosti pričakujemo poslabšanje vodnih razmer. Zato bo ravnanje z vodo še pomembnejše. V primeru pomanjkanja bodo onesnaženja vodnih virov imela toliko bolj negativen vpliv na oskrbo in zdravje ljudi. Zato moramo poskrbeti, da vse znane vire onesnaženja voda v visokogorju čimprej uredimo.

Kakovost kraških vodnih virov najbolj ogrožajo:
- greznice, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje, zlasti na večjih, strnjenih območjih počitniških hiš,
- odprta gnojišča pastirskih koč z izpusti izcedne vode (z ostanki čistil molznih strojev) in pašne površine, kjer se pase po sistemu čredinke (krave so na paši, zamejeni z električnim pastirjem, ves čas – 24/7; tradicionalna paša, kjer živina prenočuje s pastirjem, izginja, krave ostajajo zunaj tudi ponoči in v nevihtah, zato v hladnih dneh potrebujejo bistveno večji vnos hranil, kar pomeni večjo prepašenost površja; ne zdravi se več zgolj posamezne bolne živali, temveč se veterinarska zdravila preventivno dajejo celi čredi; ostanke zdravil (npr. antibiotikov) je zato že zaznati v analiziranih vzorcih vode v dolini),
- motorna, kurilna olja in kemična barvila, nenadzorovan osebni in tovorni promet, promet gradbene mehanizacije in nenadzorovani izpusti olj in goriv,
- neustrezne čistilne naprave planinskih koč oziroma njihovo neustrezno delovanje.

[1] Sušnik, Vlahovič, Žun, 2021. Suša leta 2020 alpskem prostoru. UJMA, 34-35,138-151.
[2] Špes in drugi, 2002. Študija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija). Geographica Slovenica, 35, 1-2.
[3] Atanasova in sod., 2022. IZBOLJŠANJE STANJA NARAVNE VREDNOTE DVOJNO JEZERO – PRIPRAVA IDEJNEGA PROJEKTA ZA ZMANJŠANJE VPLIVA ODPADNE VODE IZ PLANINSKE KOČE.
[4] Peršolja, 2018. Ogenj, v Alpah, ki gasi jezero.
[5] Peršolja, 2021. Zabavišče interesov.

  • Share/Bookmark

KO HODIM, HODI BIZON

Nedelja, Maj 8th, 2022

(Objava ni sponzorirana.)

Werner Herzog, prevod Miriam Drev:
O hoji v ledu: München–Pariz, 23. november–14. december 1974

UMco 2021: 140 strani, ISBN: 978-961-7050-90-5, cena: 18,90 €

Knjigo sem od založbe UMco dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.

(Opozorilo: prispevek razkriva odlomke ali odločilne podrobnosti vsebine knjige. Številka v oklepaju je navedba strani v knjigi.)

***

»O, kako naporna je ta hoja, ko mi veter z žgočim snegom udarja naravnost v obraz, povsem vodoravno!

In pot večinoma vodi navkreber, vendar me tudi med hojo navzdol boli vse telo.

Letim, letim in ne odneham.« (42)

Povod za hojo, ob kateri je nastala knjiga, je bilo slabo zdravstveno stanje Lotte Eisner (1896–1983). Nemško-francoska pisateljica, filmska kritičarka, arhivistka in kustosinja je živela v Parizu (Francija). Med razmišljanjem, da Eisnerjeva »ne sme umreti«, da tega ne bo dovolil ter da »naj si ne drzne oditi«, je pograbil nahrbtnik, si obul gojzarje (?) in se peš iz juga Nemčije odpravil k njej. Prepričan je bil, da bo v tem primeru ostala živa in »da bo mogoče umrla kdaj pozneje, ko ji bomo to dovolili mi«.

Herzog je sledil velikokrat preizkušeni poti, ko pokrajino in ljudi dojemamo z enostavno, a izjemno kompleksno hojo. S tem starim, celo arhaičnim načinom potovanja, ki človeku (včasih ja, večkrat ne) omogoči tudi spiritualno refleksijo in tudi soočenje s trdim, golim bistvom eksistence – smrtjo ljubljenega človeka. Hoja je Herzoga »navajala k razmišljanju« in »poleg tega sem želel biti sam s sabo«.

***

Poglejmo, kako mu je šlo na poti, ki jo je dnevniško opisal (»iz njega sem izločil izrecno nekaj zasebnih opazk«) zgolj v prvi polovici knjige:

»Malo je manjkalo, da se nisem v snegu za sv. Bernardinom zaletel v jelena; kdo bi tam pričakoval divjo žival, ogromno divjo žival?« (14)

»Pubertetniki na mopedih sinhrono drvijo v svet.« (16)

»Z mojimi stopali je vse v najlepšem redu. Mogoče so zunaj v ribniku postrvi?« (19)

»Oblake nosi proti meni. Moj bog, kako težka od dežja je zorana prst!« (25)

»Veliko pozneje je še vedno sedel tam (opomba BP – krokar), negiben, prezebajoč in osamljen, še vedno zatopljen v krokarsko tuhtanje. Prešinil me je bratski občutek in prsi mi je napolnila samota.« (27)

»Zadeve malo jasnejše, odkar sem v Kirchheimu kupil Shellov zemljevid.« (31)

»Na asfaltni cesti so deževniki poskusili pobegniti pred zmrzaljo. Vsi so prav tanki in iztegnjeni.« (36)

»Vihar je postal tako srdit, da se ne spomnim, ali sem kdaj doživel kaj takšnega. Črno jutro, tako mrko in mrzlo, kot se čez polja razpostre samo po grozni katastrofi, strašni kugi.« (39)

»Neka kmetica se je razgovorila o snežnem metežu, jaz pa sem molčal.« (41)

»Mimo pride deklič s kanglico za mleko in se tako samozavestno zastrmi vame, da ne vzdržim njenega pogleda.« (50)

»Prvič se prikaže nekaj sonca, to ti bo prijalo, sem pomislil, ampak potem je ob meni prežala moja senca, in ker sem bil namenjen proti zahodu, se je pogosto znašla tudi spredaj pred mano. Opoldne se je ta moja senca prihuljeno plazila okrog mojih nog, od česar me je spreletavalo od strahu.« (53)

»Prek noči ji izročim svoj nož, da bo varna pred mano, za vsak slučaj, če sem kljub vsemu ropar.« (57)

»Otožni oblaki z zahoda, ampak jaz se počutim sijajno, le usta se mi znova lepijo od žeje. Vse naokoli mračna gozdna osamelost, mrtvaška tišina, premika se samo veter.« (59)

»Je samota dobra? Ja, je. Pred menoj sami dramatični razgledi. Pri morju se medtem znova kopiči gnusna žaltavost.« (61)

»Osamljenost je danes še globlja kot ponavadi. Razvijam dialoško razmerje s samim sabo. Od dežja lahko človek oslepi.« (89)

***

»Hodim kar dobro. Popolnoma vseeno mi je, kako daleč in do kod bom prišel danes.«

Drugo polovico knjige in preostanek poti do Pariza prebrano prehodite sami!

»Hodil sem, hodil, hodil, hodil.«

***

V soboto, 14. decembra 1974 je Herzog naposled dospel v Pariz. Vzornico Lotte Eisner je obiskal, opis srečanja pa končal z besedami:

»Za sijajen, bežen trenutek se je skozi moje na smrt utrujeno telo spreletelo nekaj nežnega. Odprite okno, sem ji rekel, od zadnjih dni dalje znam leteti.«

Slovensko izdajo knjige končuje Herzogov slavnostni nagovor iz leta 1982, ko so Eisnerjevi podelili nagrado Helmuta Käutnerja. V čustvenem nagovoru je Herzog ponovil svoj urok izpred osmih let, ki ji je prepovedal umreti, ter poudaril, da jo »zdaj, ko je generaciji mladih nemških režiserjev podelila legitimnost, rešuje tistega strašnega uroka.« Zdaj ji dovoli umreti. In Lotte Eisner je naslednje leto umrla.

***

Simon Popek o knjigi pravi: »O hoji v ledu je antologija antipohodniške literature. V njej ne najdemo klišejskih slavospevov krepitvi duha in lepotam narave, zgolj opis peklenskega zimskega romanja skozi oguljeno, neprivlačno, z dežjem in snegom prepojeno krajino. Herzog opisuje, kako ga spremlja turobna pokrajina, kako hodi mimo zanemarjenih vasi in od vode napojenih polj, skozi črne gozdove in neprijazna mesta s tako grdimi imeni, da jih prav izpostavlja: Tailfingen, Pfeffingen, Thalhausen, Dürrwangen, Herrenszimmern, Untersulmetingen in tako dalje.« (Današnji Googlov zemljevid pokaže, da je Herzog prehodil najmanj 778 km (ali 160 ur korakov)).


München–Pariz. (vir: Google Zemljevid)

Oznaki »antipohodniška« ugovarjam! V njej je v resnici vse, kar gorništvo (ne pa skomercializirano pohodništvo!) tudi v resnici je. V prvi vrsti hoja, za povrhu še dolgohodna. Hoja samosti in hoja osamljenosti, pa tudi hoja notranjega in zunanjega dialoga. Hoja, ki razkriva pokrajino in uči človeka povezanosti z naravo. Hoja, ki zahteva napor in nagrajuje z razgledom. Hoja čez drn in strn, hoja z zgodbo.

Zhoja!

Morda je naslov knjige nekoliko neposrečen in zavajajoč; ledu, kot meteorološkega pojava, je v pripovedi v resnici malo. Največ je vsenavzočega hladu in dokožne moče. Dež, veter, mraz, sneg so pogosti spremljevalci vsakogar, ki hodi v naših, alpskih geografskih širinah.

Knjiga O hoji v ledu je še kako gorniška!

»Ko hodim, hodi bizon. Ko počivam, počiva gora.«

  • Share/Bookmark

ČEZALPSKA DOLGOHODNICA

Sobota, Maj 7th, 2022

Ob prvem Mednarodnem letu gora (2002) je osem planinskih organizacij alpskih držav pripravilo dolgohodno alpsko povezovalko – Via Alpino, ki teče čez osem alpskih držav od Trsta v Italiji skozi Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo, Lihtenštajn, Francijo, Švico do Monaka v Monaku.

Čezalpska dolgohodnica Via Alpina bo predvidoma letos informacijsko posodobljena. Cilj je ne tako redkim obiskovalcem »rdeče« planinske poti omogočiti večjo varnost in preglednejšo orientacijo. Aplikacija bo, v petih alpskih jezikovnih različicah, uporabnikom omogočala dostop do svežih informacij o razmerah na poti, o planinskih kočah in opisih posameznih odsekov poti. Omogočala bo medsebojno izmenjavo informacij in izkušenj uporabnikov, kar bo nedvomno izboljšalo kakovost logističnega in vsebinskega načrtovanja poti.

Za hitrejšo izvedbo projekta je CIPRA International, ki je zadolžena za vodenje sekretariata Via Alpine, začela kampanjo zbiranja denarnih sredstev z množičnim financiranjem (crowdfunding).

Narava in kultura se na 1877 km gorskega površja povezujeta v hojo in plezanje. Počasni ritem pohojevanja, ki ga narekuje vsaj 108.000 zasoplih višinskih metrov, napolnjujejo razgledi na gozd, pašnike, grebene, ledenike in doline. (Štejejo tudi razgledi v samega sebe.)


(Fotografije: Borut Peršolja)

Mreženje aktivnih gornikov, ki s svojim telesom v peš gibanju sooblikujejo trajnostni gorniški turizem, si zasluži podporo mojega donatorskega kluba 200.

Nekoč, nekdaj, pa tudi v živo.

  • Share/Bookmark

GORNIŠTVO IN PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE

Ponedeljek, Marec 14th, 2022

(Besedilo je izsek iz znanstvenega članka Vzpon na goro? Da. Trajnostno potrošništvo? Ne., ki sva ga v soavtorstvu napisala z dr. Matejem Ogrinom. Članek oz. publikacija, v kateri bo objavljen, je še v pripravi za tisk.)

***

Napotki za varnejšo hojo, plezanje in bivanje v gorah so bili sicer prvič objavljeni leta 2000. Odtlej jih redno in stalno posodabljam in spopolnjujem.

IZVLEČEK
Vzpon na goro? Da. Trajnostno potrošništvo? Ne.
Gorništvo je povezano s tistim delom narave, ki je še prvobiten. Gore je treba temeljito spoznati, jih doživeti ter se jih naučiti spoštovati. Pot, po kateri se vzpenjamo na goro, nas ob premišljenem izboru vzpona in sestopa lahko seznani z vsemi njenimi deli ter s celotno pokrajinsko podobo gore. Rezultat njihovega medsebojnega prepletanja so površje, podnebje, raba tal, naselja, gospodarstvo in tradicionalna kultura domačega prebivalstva. Na vse to vplivajo temperature, ki se v Alpah dvigujejo skoraj dvakrat hitreje kot drugje v zmernih geografskih širinah. V gore hodi tudi vedno več ljudi, vedno več jih v gorah tudi umira.

***

Obdobje druge polovice 16. stoletja, ko so nastali izraziti poledenitveni sunki in se je začelo intenzivno razkrivanje živoskalne podlage, zgornja meja visokogorskih trat in gozda pa se je začela zniževati, je geomorfolog Šifrer povezal s pripovedko o Zlatorogu. Ta govori o spreminjanju bujnih zelenic v skalnato puščavo in povzema opažanja naših prednikov, ki so jim pred očmi izginjali nekdaj bujni visokogorski pašniki. Pripovedka govori o soodvisnosti človeka in narave, po mnenju razlagalcev tudi o pohlepu in preziru, ki vodita v pogubo.

Prizadevanja za varstvo Alp so se okrepila po 2. svetovni vojni, skladno s hitro rastjo blaginje in okoljske zavesti v Alpah. V desetletjih je mednarodna nevladna organizacija CIPRA uspela z idejo o Alpski konvenciji. V 90-ih letih 20. stoletja so jo ratificirale vse alpske države in predstavlja – poleg globalnih mednarodnih dogovorov – osnovo skupnim prizadevanjem varstva narave in podnebja v Alpah. Slovenija je svoj mednarodni ugled v krogu delovanja Alpske konvencije oblikovala kot naravovarstveno zavedna in proaktivna država, manj pa ji to uspeva pri prizadevanjih za varstvo podnebja. Z vzpostavitvijo pilotne regije za podnebno trajnost na območju slovenskih Alp bi se povezale številne aktivnosti in ustvarile pozitivne sinergije. Hkrati bi Sloveniji vrnila ugled na področju varovanja Alp.

Prilagoditev podnebnim razmeram zahteva sistemsko zakonodajo in finančne vire ter hitro ukrepanje. Iz pandemije covida-19 se je treba naučiti, da kaže tudi podnebne spremembe obravnavati s podobno nujnostjo. Pandemija je pokazala, da v krizi ukrepamo, in to s potrebno močjo, ob upoštevanju znanstvenih spoznanj. Zato potrebujemo formalno ali neformalno koordinacijo raziskovalcev, ki bi pospeševala sodelovanje v slovenskem alpskem svetu in prenos dosežkov v življenje in javnost.

Pri načrtovanju prilagajanja je treba upoštevati, da je velik del Alp zavarovan in so zato raba zemljišč in posegi omejeni. Gorska turistična območja, ki v promocijskih aktivnostih izražajo nove življenjske sloge in nove vidike povpraševanja, morajo teme prilagajanja na podnebne spremembe vključevati v proces oglaševanja.

Podnebne spremembe podaljšujejo poletno (ali bolje kopno) gorniško sezono. Več ljudi bo poleti v gorskih območjih iskalo osvežitev, namesto da bi šli na obalo ali druge (pregrete) kraje v nižinah. Zato se bo povečala poraba vode, okrepili se bodo tudi drugi pritiski na okolje. Dosedanja gorniška praksa se spreminja, znanje, veščine in izkušnje za varnejše obiskovanje gora se prilagajajo novim razmeram.

Ob vedno večjem številu nesreč v gorah se kaže, da nam upravljanje tveganja, ki je sestavni del gorništva in ga z znanjem skušamo obvladovati, uhaja iz rok. Čas je za pripravo Nacionalnega programa varnosti v gorah.

***
Za lažje (odtisno, nezaslonsko) branje Klasični gorniški napotki (za kopno polovico leta) in Klasični gorniški napotki v luči podnebnih sprememb (za podaljšano kopno polovico leta) v PDF različici (196 KB)

Klasični gorniški napotki (za kopno polovico leta)

Klasični gorniški napotki v luči podnebnih sprememb (za podaljšano kopno polovico leta)

1 Gorniško znanje
Za hojo in plezanje v gorah obiskovalec rabi védenje o gibanju in ravnanju v gorah ter o značilnostih gorske pokrajine. Osnovno znanje, veščine in navade si lahko pridobi na organiziranem vodenem izletu ali turi, s sodelovanjem na gorniški šoli ali tečaju, in s samoizobraževanjem (gorniški učbeniki, priročniki, revije, svetovni splet) (Peršolja 2001a, 18; Peršolja 2001b, 26; Peršolja 2009).

Na različnih vrstah gorniškega usposabljanja se nauči upoštevanje in ohranjanje naučenega v praksi. Aktivnosti v gorah izvaja postopoma (začne z lažjimi izleti) ter z vajo in le ustrezno usposobljen in opremljen. Tveganje je sestavni del gorništva, zato ga skuša obvladovati.

1 Gorniško znanje
Znanje o gorah je nujni sopotnik vsakega obiskovalca. Tako kot varnost tudi podnebne spremembe vplivajo na številna področja življenja. Že desetletja jih ugotavljajo mednarodni znanstveni izsledki, poročila strokovnjakov različnih strok, pripovedi domačinov in osebna opažanja. Gorništvo mora prispevati svoj delež k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (Podnebna … 2010).

Podnebni skepticizem naj zamenja ugotovitev, da se bo trend podnebnih sprememb nadaljeval. V prihodnje lahko pričakujemo pogostejše in močnejše skrajne vremenske dogodke. Ekstremi vedno predstavljajo nevarnost za naravo, družbo in posameznika.

2 Izbira cilja in poti
Ustrezna izbira gorniškega cilja in planinske poti je odločitev, ki – ob kakovostni pripravi celotnega izleta/ture – odločilno pripomore k varni izpeljavi. Pri izbiri – ob ustrezni napovedi vremena – upošteva svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo. Temu prilagodi željo po premagovanju naporov.

Informacije o poti zbere iz vodnika gorske skupine in gorniškega zemljevida, o izletu/turi se pogovori z nekom, ki je pot prehodil pred kratkim. Upošteva nasvete strokovnjakov, razmere na poti in dosledno spoštuje morebitno zaporo poti! Pomembno je, da svoje sposobnosti oceni realno in da jih ne precenjuje. V časovnem poteku izleta/ture načrtuje nekaj rezerve, ki pride prav ob nepričakovanih zapletih.

2 Izbira cilja in poti
Gorništvo je naravi prijazna dejavnost, vendar vključuje visoko stopnjo mobilnosti (vožnja z avtomobili in letali), ki je eden od dejavnikov emisij toplogrednih plinov.

Uporablja naj javni prevoz (zlasti vlak) in zmanjšuje prevožene potovalne razdalje z osebnim avtomobilom. Kjer javni promet ni na voljo, zavestno izvaja souporabo vozila (dovoljenega števila potnikov) in način prilagojene vožnje s samoomejevanjem hitrosti in izboljšanjem izkoristka motorja vozila (»eco-drive«).

Od skrbnika planinske poti naj terja njeno kakovostno vzdrževanje z izhodišča v dolini oziroma postaje javnega prevoza ter dostopno informacijo o usklajenem in gorništvu prilagojenem (vsaj v obdobju počitnic in ob koncu tedna) voznem redu.

3 Oprema
Ob oblačilih, ki jih imamo na sebi, so najpomembnejši del osebne gorniške opreme gojzarji in nahrbtnik.

V nahrbtniku so poleg malice, pijače in osebnih dokumentov vedno rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno (astronavtsko) folijo, (železna) rezerva hrane, piščalka, bivak vreča, vžigalice, sveča, baterijska svetilka in mobilni telefon s polno baterijo. Smotrno naložen nahrbtnik poveča hitrost gibanja in zadovoljstvo na izletu/turi.

Opremo je treba znati pravilno uporabljati!

Zložljiv dežnik je učinkovit pripomoček za zaščito pred dežjem, hkrati pa jasen in nedvoumen mejnik zahtevnosti razmer oz. varnosti. Dokler ga lahko uporablja, je gibanje varno. Če roke potrebuje za oprijemanje ali mu veter dežnik že puli iz rok, je to znak, da se nemudoma obrne in/ali poišče zavetje.

3 Oprema
Pri izboru osebne gorniške opreme je treba dati prednost kakovosti pred cenenostjo. Oprema naj bo lahka, omogoča naj čim boljšo toplotno prilagodljivost.

Možnost hitrih temperaturnih sprememb zahteva, da imamo v nahrbtniku stalno shranjeno ustrezno zaščitno opremo (kapa, rokavice, vetrovka). Poskrbi za zaščito pred soncem (zaščitna krema z ustreznim faktorjem, čepica s ščitkom) in ob povečanem znojenju za menjavo nogavic.

4 Planinske poti
V Sloveniji so vse planinske poti glede na njihovo tehnično zahtevnost razdeljene v lahke, zahtevne in zelo zahtevne. Na to opozarjajo opisi v vodnikih gorskih skupin, oznake na izhodiščih planinskih poti ter izrisi na gorniških zemljevidih.

Razvrstitev ne upošteva (časovne) dolžine poti ter hodilnega napora, ki je povezan s strmino, sestavo tal in poraščenostjo površja. Na porabljeni čas bistveno vplivata kondicija in veščost v gibanju.

Tehnično zahtevnost poti upošteva pri načrtovanju in izvedbi izleta/ture! Izogiba se bližnjic, spoštuje naravo in se obnaša kot njen varuh.

4 Planinske poti
Planinske poti so zaradi neurejenega sistema njihovega rednega vzdrževanja, pomemben dejavnik tveganja za varnost v gorah. Množičen obisk in mediji ustvarjajo varljivo vzdušje enostavnosti gorništva in lažne varnosti.

Kot davkoplačevalec sodeluje pri sofinanciranju gorniške infrastrukture. Zato od države in planinske organizacije upravičeno pričakuje, da bosta v skladu s strokovnimi spoznanji, aktivno in kakovostno soupravljali s povečanim obiskom ter zagotavljali kakovostno množičnost.

Izbor planinske poti je treba opraviti še posebej skrbno in premišljeno. Ob kombinaciji nagnjenih tal, močnega naliva, plitve prsti in silovitega vetra se uhojena pot hitro spremeni v sosledje težav, ki lahko v primeru napačnih odločitev privedejo do nesreče.

5 Sohodec
Za izlet/turo si izbere primernega tovariša, saj je samohodstvo bolj tvegano in že ob manjših poškodbah lahko usodno.

Če so na izletu/turi otroci in/ali mladostniki, potem je odrasla oseba njihov vodnik in ne obratno. Otrokom in mladostnikom je treba podrediti cilj in vse dejavnosti na izletu/turi.

Če je na poti večja, številčnejša skupina, poskrbí za stalen nadzor in štetje članov skupine.

5 Sohodec
Sotovariši na izletu/turi so tudi živali in rastline, ki so jim gore edini dom. Oboji se selijo, z naraščanjem temperature se povečuje število njihovih selitev. (Endemične) vrste, ki imajo rade nizke temperature in višje lege (med 1500 in 2000 m) se nimajo kam umakniti, saj višje preprosto ne gre. Opazne so prebegle invazivne rastline, katerih prvotna domovina je izven alpskih rastišč.

Obiskovalec gora, zlasti član planinske organizacije, še posebej pa planinski funkcionar in oskrbnik planinske koče, je usposobljen, informiran in ozaveščen (tudi s primeri dobre prakse v tujini). Problematika podnebnih sprememb je vključena v predmetnik gorniškega usposabljanja ter uredniško zasnovo knjižnih vodnikov in gorniških revij.

6 Varnost v gorah
V gorah obiskovalca ogrožajo naravni procesi, predvsem pa njegova tvegana ravnanja. Napotki veljajo kot priporočilo. V praksi je dopustno ravnanje, ki je v danem trenutku varno, ki ustrezno deluje/odgovarja na okoliščine, ki ga obvlada in s katerim ne ogroža drugega.

Vzroki nesreč so povezani z neustrezno pripravo na odhod in izbiro prezahtevnega cilja, pomanjkljivo ter neustrezno osebno in tehnično opremo ter pomanjkanjem znanja o pravilni uporabi opreme.

Pogosta je neusposobljenost in neobvladovanje prvin gibanja, nepoznavanje splošnih značilnosti gorskega sveta, konkretne poti in površja. Podcenjevanje trenutnih razmer v gorah, povezane s padavinami in temperaturnimi značilnostmi, je lahko usodno.

Najpogostejše nevarnosti so zdrs, padec, padajoče kamenje, strela, snežni plaz in podhladitev ter bolezni in bolezenska stanja, ki jih (ne vede) prinese s seboj v gore.

Posluša svoje občutke in se nanje pravočasno odziva.

6 Varnost v gorah
Alpe se vsako leto s hitrostjo okoli pol milimetra pomikajo proti severu, v višino pa zrastejo od enega do dveh milimetrov. Vendar to ne pomeni, da so kaj višje. Voda, veter, zmrzal in reke s seboj odnesejo prav toliko gradiva.

Stalno mehansko preperevanje kamnin (zaradi pogostejših temperaturnih prehodov nad in pod ledišče), spiranje tal (ob kratkotrajnih, a obilnih nalivih s točo in neurjih z močnim vetrom) ter premeščanje površinskega gradiva (z usadi, plazovi, v grapah in na meliščih) so intenzivnejši.

Na (planinskih) poteh je več kamenja in drobirja, zato je nošenje čelade priporočljivo tudi na poteh, ki niso plezalne in so bile v preteklosti varne pred padajočim kamenjem.

Tveganje se povečuje pri vseh oblikah gorništva. Dosedanja gorniška praksa in gorsko vodništvo se spreminjata.

7 Pred odhodom
Tik pred odhodom mora preveriti najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorsko območje, ki ga namerava obiskati.

Svojci naj natančno vedo, kam je namenjen in kdaj se namerava vrniti, da bodo, če ga v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravočasno ustrezno ukrepati.

Uporablja označena parkirišča in poravna parkirnino. Koncept umirjanja prometa in za promet zaprte gorske doline razume kot pomemben del lastnega gorništva.

Starejši ali oseba s kronično in srčno boleznijo se o obliki in zahtevnosti gorniške dejavnosti predhodno posvetuje z osebnim zdravnikom. Vsekakor velja, da se izogiba vročemu in soparnemu poletnemu vremenu.

7 Pred odhodom
To, da se gornik v gore odpravi zgodaj zjutraj, je treba uresničevati dosledno. Kadar se na izlet odpravi kasneje, sredi dopoldneva ali še kasneje (v tem primeru je lahko vmesni cilj kvečjemu planinska koča na gozdni meji), je treba izbirati planinske poti, ki pretežno vodijo po hladnejšem gozdu ali severni, senčni strani gore in poti z manjšim do zmernim hodilnim naporom.

Ob načrtovanju poti je dobro raziskati možnost obnove zaloge pitne vode pri izvirih ob poti. Naporom se izogiba ob vročih dneh, kronični bolnik pa tudi v toplih dneh. Pozoren je na UV indeks.

8 Začetek izleta/ture
Izlet/turo začne dovolj zgodaj in se izogne poletnim nevihtam, zgodnjemu mraku jeseni ali naglici ob vrnitvi v dolino.

Ko zagleda prvo markacijo se spomni: to je znak za prepovedan promet, ki velja v primeru, da je na izlet/turo slabo pripravljen. Sicer je markacija zvesta spremljevalka vsakega obiskovalca gora.

Ob prvem koraku je nujen odgovor na vprašanje: se vremenska napoved ujema z dejanskim stanjem?

Začetek hoje naj bo počasen, da se telo ogreje. Hodi zanesljivo, udobno in ekonomično. V splošnem velja, da je vedno treba stopati na celo stopalo oziroma peta–prsti. Najprej hodi z očmi, zatem z mislimi in šele nato z nogami!

Treba je biti pozoren na dihanje, zlasti na izdih!

Hodi z enakomernim ritmom, ki ga je treba odkriti in vzdrževati tudi v večji skupini. Osnovni tempo, pa tudi druge taktične prvine izleta/ture (počitek, trajanje hoje …) določa hodilna zmožnost najšibkejšega v skupini.

8 Začetek izleta/ture
Sodoben je pojav, ko obiskovalec želi gorniško aktivnost opraviti še pred jutranjim odhodom v službo. Vrnitev z gore res da poteka v zgodnjem jutru, vzpon pa poteka še v trdi temi in v času svita, ko so gozdne živali prehransko zelo aktivne. Zaradi vznemirjenja živali tak način obiska gora ni primeren.

Zaveda se, da aktivni slog vrhunskega gorništva – hitro, lahko, varno – doseže šele po nekaj letih intenzivnega ukvarjanja. Tu bližnjic ni, če so, lahko vodijo k nesreči …

9 Med izletom/turo
Varnost določa izbiro poti. Dobro označena planinska pot je le sredstvo in možnost za dosego želenega cilja. Zato obiskovalec pozna osnove orientiranja. Če zaide s poti, se vrne na mesto, kjer jo je zapustil. Bolje se je kadarkoli obrniti v dolino kot brezglavo vztrajati.

Ohraniti mora svojo moč. Po poti opazuje dogajanje okrog sebe. Med izletom/turo stalno spremlja razvoj vremena in mu prilagaja potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki se nemudoma umakne z grebena in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele. V planinskih kočah in na vrhovih se ne pozabi vpisati v vpisno knjigo.

S hojo so tesno povezani pojmi tišina, opazovanje, doživljanje. Vse dogajanje okrog sebe in v sebi opazuje s pozornostjo. In se odziva, ko in če je to potrebno. Ostale obiskovalce na poti pozdravlja, si izmenja vtise in izkušnje. Čuječnost in spoštljivost sta del vrednot vsakega obiskovalca gora.

9 Med izletom/turo
Ves čas ohranja varnostno razdaljo (tri do štiri korake). Ta mu omogoča dober vpogled na pot in vzdrževanje lastnega tempa tudi v koloni hodcev.

Kadar vremenska napoved ne vsebuje stabilne atmosfere, temveč v določeni meri dopušča tudi drugačen razvoj vremena, potem je še posebej pozoren in stalno spremlja dejanski razvoj vremena (tudi s pomočjo radarske slike padavin ter panoramskih spletnih kamer v bližini) in temu prilagaja potek izleta/ture.

Vpliv podnebnih sprememb na varen potek izleta/ture se kaže v zanesljivosti koraka, ki je posledica obvladljivega trenja oziroma kakovosti stika podplata gojzarja s podlago/tlemi.

Kadar je temperatura (skalnatih) tal nižja od temperature zraka in tudi nižja od rosišča, se predvsem v jasnih, hladnih nočeh, iz vlažnega zraka izloča voda. Pot je vlažna, celo mokra, skale postanejo nevarno spolzke ali celo pomrznjene (k temu lahko prispeva tudi pršenje iz megle).

Ko se v gore odpravi dan po prehodu hladne fronte upošteva, da so lahko tla (zaradi večje količine padavin) razmočena bolj in dlje časa, kot pričakuje glede na sestavo tal.

Po koncu neurja, ki ga je spremljal močan veter, je lahko prehod oviran zaradi odlomljenih vej ali podrtih dreves. V krošnjah lahko še nekaj časa obtičijo odlomljene veje, kar predstavlja potencialno nevarnost. Presenetijo ga lahko usadi, (manjše) splazitve tal ob grapah in usekih ter sveže odložen kamninski drobir na (izpostavljenih stenskih) poteh.

Če kdaj, potem zdaj velja staro reklo, da v naravi ni nič stalnega, razen spreminjanja.

10 Počitek in prehrana
Na vsako uro hoje si, tudi zaradi popuščanja, preusmeritve koncentracije in pozornosti, privošči kratek počitek. Izbere ga na kraju, ki je varen in udoben. Telo naj se ob tem ne ohladi.

Redna malica in pogosto pitje preprečujeta izčrpanost in dehidracijo. Na izletu/turi pije kar se da pogosto (vendar ne alkoholnih pijač!) in jé hranljivo mešanico lahko prebavljive hrane.

Postanek v koči izkoristi za topel obrok, ki obnovi moč, in za pogovor z oskrbnikom. Če želi v koči prenočiti, se predhodno pozanima glede odprtosti koče in rezervira prenočišče.

Koča naj bo v največji možni meri energetsko samozadostna, s trajnostnim oskrbovanjem in nepotrošniškim poslovanjem. Skromnost in raven udobja sta jasno razvidna, izpolnjevanje zavez je preverljivo z rednim poročanjem na spletni strani koče.

Poskrbí, da vse, kar prinese s seboj v gore, odnese v dolino. Odpadke razvrsti in odloži v za to pripravljene smetnjake.

10 Počitek in prehrana
Med enodnevno hojo, bolj kot hrani, pozornost namenja brezalkoholni pijači (tako priporočeni količini kot vrsti napitka). Zato, če je le možno, hrano in pijačo kupuje v planinski koči, v zameno pa pričakuje odgovoren odnos lastnika planinske koče.

Od upravljavca koče posebno pozornost pričakuje glede preverjanja in načrtovanja preskrbe s pitno vodo ter, kjer ni na voljo tekoče pitne vode, cenovno dostopno ustekleničeno vodo.

Počitek nameni tudi kakovostnemu, poglobljenemu doživljanju gora.

11 Zelo zahtevna plezalna pot
Zelo zahtevne plezalne ture, pri kateri hojo zamenja ali dopolni plezanje, se loti samo primerno izurjen, izkušen, opremljen in spočit.

Za tovrstne vzpone potrebuje dodatno tehnično opremo: čelado, plezalni pas ter samovarovalni sestav. Opremo si lahko izposodi v trgovini z gorniško opremo. Priporočljivo je, da se nanjo sprva odpravi z ustrezno usposobljenim vodnikom.

Pri plezanju uporablja pravilo treh opor. Nameščena kovinska pomagala (gre za napredovala, oprijemala in stopala, ne pa za varovala!) vedno preveri, preden jih obremeni! Ne zaupa jim svojega življenja, ne da bi preveril njihovo stanje.

Na poti skrbno pazi, da ne proži kamenja.

11 Zelo zahtevna plezalna pot
Čas, ki ga za vzpon potrebuje s samovarovalnim sestavom, močno presega običajno časovnico (pogosto za množenec 1,5). Hitrost gibanja je tesno povezana z varnostjo (zlasti zaradi vremenskih razmer in gneče).

Zaveda se, da kovinska pomagala (klini, stopi, skobe in žične vrvi) ne omogočajo ves čas pravilne in učinkovite rabe osebne tehnične opreme. Opazna je slaba praksa neustrezne rabe osebne tehnične opreme: varuje se nedosledno, bolj po občutku, posamezne odseke hodi/pleza (samo)nevarovan.

Zato spremeni dosedanji slog gibanja: izboljša lastno raven plezanja, napredovala (žične vrvne ograje in klini) premišljeno uporablja kot pomožna varovala, sam pa skuša ob doslednem (samo)varovanju dejansko plezati in uživati v gibanju.

12 Vrh
Na bližino vrha opozarja veter. Ob počasnem približevanju vrh postaja vse bolj domač. Krepak stisk roke nadomesti odvečne besede, preveva ga občutek svobode.

Sedi na vrhu gore in opazuje svet pod seboj. Ta razgled so užili že številni pred njim. Razkriva se od pradavnine in se leto za letom barva v odtenke sonca. Vzpon je poseben zato, ker je sebi priznal, da ima gore rad in da je srečen v njih.

Ko je na vrhu, je pred njim še vsaj polovica poti. Cilj izleta/ture je varna vrnitev domov in ne (razgledna) osvojitev vrha (tega se zaveda že ob izbiri cilja). Vrh gore je samo vmesni in ne končni cilj.

12 Vrh
Podnebne spremembe podaljšujejo (poletno) gorniško sezono. Obisk se povečuje, ker vedno več obiskovalcev išče zmernejše podnebje, saj je vročina na obali ali v nižinah pogosto neznosna. Gorništvo ni več sezonska, temveč celoletna dejavnost, pogosto celo način življenja. Gorniška usposobljenost omogoča večjo izbiro in boljšo prilagodljivost obiska.

Pokrajina, ki jo opazuje, je rezultat nepretrganega več tisočletnega delovanja človeka: požiganja, izsekavanja, rudarjenja in sodobnega načina življenja. Planine so nastale zaradi (intenzivne) paše konj, ovac in živine, številne vidne sledi so posledica hoje in vožnje množice obiskovalcev v zadnjih desetletjih. Živina proizvaja velike količine metana, ki je močan toplogredni plin. Avtomobili, traktorji in štirikolesa, trošijo fosilna goriva.

Raba tal nam pove, da so hranila v visokogorju zaradi paše izčrpana, tudi zaradi obiskovalcev so tla zbita in izgubljajo rodovitnost. Gozd je zato eden najpomembnejših dejavnikov blaženja podnebnih sprememb.

13 Sestop
Zaveda se, da najpogostejši opis gorskih nesreč vsebuje naslednja dejstva: zdrs ali padec, na planinski poti, ob sestopu, v zgodnjem popoldanskem času. Sočasno delovanje številnih dejavnikov lahko povzame beseda: utrujenost.

Če je le mogoče, izbere za vzpon težjo, za sestop (ki je tudi hitrejši) na vhodišče lažjo pot, predvsem pa ne hiti.

Nošenje čelade je smiselno razširiti tudi na dele spusta, kjer je velika verjetnost padca/zdrsa. Vse več je namreč poškodb glave.

Prilagodi dolžino zložljivih palic in preveri, da so čvrsto privite. Zložljive palice so koristne, saj razbremenjujejo kolena in kolke, hkrati pa zaposlijo tudi mišice ramenskega obroča.

Vhodišče v dolini je treba doseči pravočasno.

13 Sestop
V toplotno obremenjenih delih poletja se še dodatno poveča obisk gora. Območja in vrhovi, ki so že običajno deležni povečanega obiska, postajajo preobremenjeni. Zato je treba izbirati manj obljudena območja in manj obiskane poti.

Tisti, ki sestopa, daje prednost tistemu, ki se vzpenja.

Če v gore ne hodi celo leto, potem na prvih spomladanskih izletih zložljive palice pusti doma. Tako se noge (spet in spet) privadijo svojemu delu in je korak zanesljivejši in varnejši. Zmerna in premišljena uporaba palic omogoča gorniške užitke še v pozno starost.

S spuščanjem se še dodatno povečuje toplotna obremenitev. Običajno se lahko učinkovito ohlaja z izhlapevanjem potu s kože. Ko je z znojem omočena več kot polovica površine telesa, je toplotno že močno obremenjen. Ko znoj prekriva celotno površino telesa, se telo začne pregrevati, kar ima lahko zdravstvene posledice.

14 Preprečevanje in pomoč ob nesreči
Ko začuti znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavi za daljši počitek. Če mu grozi nesreča, hrani moči in si poišče zavetje. Obrne se ob pravem času!

Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti. Poškodovanega najprej zavaruje pred nadaljnjimi poškodbami in mu dá prvo pomoč. Zaščiti ga pred mrazom, vetrom in vlago. Ne pozabi na lastno varnost!

O nesreči čim prej obvesti gorsko reševalno službo (center za obveščanje – klic v sili 112). Sporočilo o nesreči vsebuje: KJE se je zgodila nesreča, KAKŠNE poškodbe ima ponesrečeni in KDO posreduje sporočilo. Dodatne informacije (KAJ in KAKO se je zgodilo, KDO se je ponesrečil, KOLIKO je ponesrečenih, KDAJ se je zgodila nesreča, KAKO je oskrbljen ponesrečenec, KAKŠNO je vreme?) bo kasneje zbral vodja reševanja.

14 Preprečevanje in pomoč ob nesreči
Klasičnim vzrokom gorskih nesreč se pridružujejo številni, povezani s popolno neukostjo pohodnika, njegovo malomarnostjo in celo objestnostjo. Povečuje se število nesreč v katere so vpleteni tuji državljani, ki slovenskih gora ne poznajo.

Na ostale obiskovalce vpliva predvsem z dobrim zgledom. V primeru, da obnašanje in ukrepanje drugih oceni kot neustrezno, jih na to spoštljivo opozori in če je treba tudi pomaga.

15 Doživljanje gora
Na varnem v dolini, predvsem pa doma, shranjuje in vrednoti vtise. Bogata gorniška dediščina ustvarjalnosti (proza, poezija, fotografija, slika, glasba …) in izraznosti (pisanje, branje, poslušanje, pripovedovanje, petje, poustvarjanje …) izlet/turo spremeni v poglobljen in spoštljiv odnos.

Podoživljanje in vizualizacija sta veščini, ki ustvarita razpoloženje, ko hodec navidezno ne ve več, ali spominsko ubira korake po poti, ali ga dejansko vodi kar površje samo. Ko pri tem uspe povezati sporočila več pokrajinskih prvin, je rezultat tudi boljša vodljivost in izbor ustreznejše hodilne različice na prihodnjem izletu/turi.

Takrat preprosto doživetje prerase v vrhunsko gorništvo, hoja pa postane zhoja: hoja z zgodbo.

15 Doživljanje gora
Če mu izlet/tura dopušča sproščenost in uživanje v gibanju, ni odveč, če med hojo razmislek nameni neposrednemu vplivu podnebnih sprememb na razvoj gorskih ekosistemov in naravnih pokrajin, ter zavzemanju za aktivno sodelovanje strokovnih organizacij pri umeščanju javnih in zasebnih infrastrukturnih projektov v gorska območja.

Glavna ovira udejanjenja je sindrom spremenljivega izhodišča: za vsako generacijo je stanje pokrajine, kakršnega je spoznal v otroštvu, normalno. Vendar se žal ne zaveda, da je tisto, kar je dojeto kot normalno, pravzaprav stanje izčrpanosti (v primeru planin) ali neustreznega razvoja/upravljanja (planinske poti).

Trend preživljanja zelenih, aktivnih, zdravih počitnic v gorah (tako poleti kot pozimi) in težnja po digitalni promociji »z objavo lepih fotografij, z močno personaliziranim doživetjem in razmišljanjem izven okvirjev, z naravo, kulturnimi motivi, pa tudi živalmi in prebivalstvom«, potrebuje celovit premislek.

Primarna vrnitev narave v stanje, kjer je zmožna sama vzdrževati lastne procese obnavljanja in uspešno vključevanje človeka v naravo sta zato ena izmed temeljnih nalog gorništva v prihodnje.

Opomba
Uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebo in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. Izraza izlet in tura imata naslednji pome:
- izlèt ~éta m: daljinsko, časovno in zmogljivostno krajša ter lažja hoja po lahkih planinskih poteh;
- túra ~e ž: daljinsko, časovno in zmogljivostno daljša ter zahtevnejša hoja in plezanje po lahkih in zahtevnih planinskih poteh ter zelo zahtevnih plezalnih planinskih poteh.

Zahvala
Avtorja se za pregled gorniških napotkov zahvaljujeva Janiju Beletu, Ani Čufer, dr. Tanji Kajtna, mag. Klemenu Medji, Zdenki Mihelič, Andreju Pečjak, Jasni Pečjak, Marku Prezlju in Klemenu Volontarju.


(Fotografije: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

SLOVENIA OUTDOOR* – KDO JE TU NOR?

Nedelja, Marec 13th, 2022

POMEMBNO OBVESTILO – dodano 14. 3. 2022
SREČANJE 15. 3. JE BILO ZARADI POMANJKANJA PRIJAV PRELOŽENO. NOVO SREČANJE BO V SREDO, 30. 3. DOPOLDAN. VEČ …

(V torek, 15. marca 2022, bo v Turistično informacijskem centru Kamnik, ob 16. uri, srečanje Varnost v gorah v organizaciji CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp.)

(Fotografije: Borut Peršolja)

***

Slovenija se sámo promovira kot dežela gora. K obisku vabi domače in tuje obiskovalce. Razmere v gorah pa so resničnostne (bolj kot istoimenski šovi), neurejene (bolj kot družbena omrežja) in opredeljene z napačnimi vrednotami (bolj kot vseh sort naritniki).

Zelena, sproščena, aktivna promocija obiskovanja gora zahteva kritičen razmislek in sodelovanje deležnikov – tistih, ki obiskovalce vabijo in gostijo, tistih, ki jih rešujejo in tistih, ki jim ostajajo problemi. Da odločevalcev niti ne omenjam. Slovenija pripravlja novo Strategijo slovenskega turizma, prenova čaka tudi Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

- Kaj nam pomeni varnost v gorah?

- Kakšnih obiskovalcev si v gorah želimo?

- Kako izboljšati gorniško usposobljenost in ozaveščenost obiskovalcev gora?

- Kakšna je pri tem vloga turizma?

VARNOST V GORAH: LE SREČNO NAKLJUČJE?

O vsem tem bo tekla beseda na srečanju Varnost v gorah, ki bo v torek, 15. 3. od 16. do 18. ure, v prostorih Turistično informacijskega centra Kamnik, na Glavnem trgu 2. Srečanje je namenjeno turističnim delavcem, prebivalcem Kamniško-Savinjskih Alp, predstavnikom planinskih in gorniških organizacij, javne uprave ter vsej zainteresirani javnosti.

***

Program

16.00 Pozdrav in predstavitev udeležencev

16.10 Pasti promocije gorskega turizma
Irena Mušič Habjan in Matjaž Šerkezi, Planinska zveza Slovenije

16.25 Varen obisk gora in turizem
Simon Kurinčič, Gorska reševalna služba Kamnik

16.45 Prihodnost gorskih območij Slovenije in turizem (PDF 151 KB)
Mag. Borut Peršolja, geograf, naravovarstvenik in inštruktor planinske vzgoje

17.00 Delo v skupinah

17.30 Predstavitev oblikovanih predlogov

18.00 Sklepne misli in zaključek

Udeležba je omejena, zato so obvezne predhodne prijave na povezavi.

Vabljeni!

***

Srečanje je del projekta speciAlps 2. Projekt je namenjen osveščanju tako gostov in lokalnega prebivalstva o raznolikosti in raznovrstnosti alpske flore in favne ter o bontonu ravnanja v naravi. Projekt vodita CIPRA International in Omrežje občin »Povezanost v Alpah«. Več informacij o projektu.

***


Logo Slovenia Outdoor/Aktivna Slovenija GIZ.

*Gospodarsko interesno združenje Pohodništvo in kolesarjenje, ustanovljeno leta 2008, se je leta 2019 preimenovalo v Slovenia Outdoor/Aktivna Slovenija GIZ. V domeni združenja sta »pohodništvo in kolesarjenje«, z njima povezane destinacije, nastanitve in agencije.

  • Share/Bookmark