Arhiv za ‘ dan gora’ Kategorija

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V GORAH

Četrtek, December 10th, 2020

Generalna skupščina Organizacije združenih nacij je 11. december, leta 2003, prvič obeležila kot mednarodni dan gora. Tudi letos se bodo, sedemnajsto leto zapored, zvrstile znanstvene, strokovne in promocijske aktivnosti o pomenu gora za življenje, glede njihovega prihodnjega razvoja ter spoštovanja omejitev in (za)varovanja gorskih pokrajin.

Vse aktivnosti naj bi tudi tokrat tkale in gradile iskreno, trdno zavezništvo domačega prebivalstva, obiskovalcev gora in odgovorne politike, ki lahko le s skupnim delovanjem pripomore k ohranitvi gorskih ljudstev in pokrajin po vsem svetu.


Jaz sem gora, gora sem jaz. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Kje najdemo kar polovico vročih točk biotske pestrosti?

Kje uspeva na tisoče sort sadja, zelenjave, žit, stročnic, semen, oreškov in kje najdemo številne pasme živali, različne žuželke in glive?

Kje raste kar tretjina vseh rastlinskih vrst?

Odgovor je preprost: v gorah!


Grintovci. (Fotografije: Borut Peršolja)

Letošnja tema mednarodnega dne gora je zato biotska raznovrstnost.

#Gore so pomembne/#MountainsMatter

Predstavitveno gradivo FAO v angleškem jeziku (PDF 1,4 MB)

***

Gore sodijo med najveličastnejše pokrajine na Zemlji. Njihova edinstvena višinska razčlenjenost, stisnjeno navpično zaporedje rastlinsko-podnebnih pasov in nedostopnost so z osupljivimi prilagoditvami na izjemne razmere oblikovali enkratne in neponovljive oblike življenja.

Biodiverziteta vključuje pestrost ekosistemov, vrst in genskih zapisov. Gorska območja so zatočišče številnih endemičnih vrst. Izoblikovanost površja, zlasti velika višinska razčlenjenost, nakloni in ekspozicija, omogočajo različne možnosti gojenja številnih ekoloških pridelkov, vzgoje rastlin, živinoreje in gozdarstva.


Opuščena planina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vendar pa podnebne spremembe, neustrezna kmetijska raba, intenzivno rudarjenje, prekomerna sečnja in krivolov predstavljajo resno grožnjo biotski raznovrstnosti. Spremembe rabe tal in naravne nesreče zmanjšujejo biodiverziteto in jo delajo še bolj ranljivo in krhko. Degradacija ekosistemov, izguba življenjskega prostora in migracije nezadržno praznijo gorska območja. Posledica je izguba avtohtone, okolju lastne, starodavne dediščine domačega prebivalstva.


Souporaba gorskega sveta. (Fotografija: Borut Peršolja)

Trajnostno upravljanje biodiverzitete gorskih območij mora biti ena od ključnih nalog svetovne skupnosti.

***

Sinonim za biotsko raznovrstnost, to je bogastvo vrst in življenjskih združb na določenem območju, ki se kaže v njihovi ekosistemski, vrstni in genetski različnosti, kompleksnosti, tudi v Sloveniji ne more biti kapital.


Gozdna vlaka kot življenjsko okolje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Vzdrževanje odprtih, osiromašenih habitatov slovenskega visokogorja, največkrat pomeni ohranjanje krav (predtem pa konj in ovac). Zdi se, da sploh ni pomembno, s kom se pogovarjamo v hribovitih območjih Slovenije: naj bo to kmet, vladni uradnik ali skupina za varstvo prostoživečih rastlin in živali. Vsi vam bodo povedali, da so edini in resnično pravi odgovor le – krave. Če podvomite v njihovo upravljanje zemljišča, vsi po vrsti prikličejo v spomin grozoto premalo intenzivne paše in z njim povezanega zaraščanja površin. Toda: kako lahko domači (celo nacionalni!) ekosistem trpi zaradi premalo intenzivne paše prežvekovalca iz Mezopotamije?


Žabji kralj Alenke Sottler. (Fotografija: Borut Peršolja)

Satoyama je japonski izraz, ki označuje območja med vznožjem gore in obdelovalnim zemljiščem, ki so se izoblikovala v preteklosti ob součinkovanju ljudi in narave. Ta območja ohranjajo biodiverziteto, ljudem pa zagotavljajo dobrine in storitve, potrebne za človeško blaginjo. Čemur v nekaterih delih sveta rečemo varstvo narave, je v Sloveniji dejansko prizadevanje za ohranitev kmetijskih sistemov iz prejšnjih stoletij (in celo tisočletij). Pokrajina, ki jo poveličujemo, je pokrajina, ki je prevladovala pred (več kot) sto leti. Ko varujemo zemljo pred posegi narave (ne pa pred človekom!), je to tisto, kar dejansko poskušajo ohraniti ali ponovno ustvariti.


Idealistična podoba gorske pokrajine. (Fotografija: Borut Peršolja)

Del biodiverzitete je nedvomno tudi to, kaj posameznik vidi v naravi in kako to občuti, opiše, zapiše. K oblikovanju vrednot veliko prispeva turizem in njegovo oglaševanje. Turizem je danes veliko bolj kompleksen kot v preteklosti, zato so tudi njegove naloge segajo na številna, odgovorna področja. Poleg razvoja ponudbe, trženja in prodaje turističnih storitev destinacije, ima turizem sočasno nalogo ohranjanja naravne in kulturne dediščine, zadržanja identitete kraja ali celotnih pokrajin, očuvati biodiverziteto …


Gore: realističen svet. (Fotografija: Borut Peršolja)

S pandemijo novega koronavirusa smo zelo nazorno dobili pomembno utemeljitev za nekaj, v kar tudi sam trdno verjamem: biotska raznovrstnost je nujna za človekovo zdravje in navsezadnje tudi za njegovo preživetje.

Narava je živo bitje. Čas je za sprejetje zakona, ki bo določil, da je narava skupaj z vsemi svojimi fizičnimi in metafizičnimi prvinami nedeljiva, živa celota, ki ima zatorej »vse pravice, pooblastila, dolžnosti in obveznosti pravne osebe«. To je bilo tudi idejno izhodišče (zdaj že ukinjenega) varuha pravic gora.


(Fotografija: Borut Peršolja)

Več:
#GORE SO POMEMBNE: MEDNARODNI DAN GORA

LAČNI ZNANJA ODHAJAMO IZ PLANINSKE KOČE

MEDNARODNI DAN GORA. TODA NE V SLOVENIJI.

  • Share/Bookmark

UROŠEV PRAVIČNI PRAV

Sobota, November 23rd, 2019

V torek, 3. decembra 2019, je ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah potekal

gorniški večer z Urošem Macerlom

Vrednota aktivizma

(osemdeseti po vrsti).

Vabilo za tiskanje. (PDF 199 KB)

Uroš Macerl (1968) iz Zagorja ob Savi, živi v Ravenski vasi na družinski ekološki kmetiji Zelena trava. Rudarski tehnik, ekološki kmet (lastnik kmetije od leta 1989) in šef štale z ovcami (200 ovc in 150 jagnjet), konji, osli, kozami in kokošmi (100). Okoljevarstvenik, predsednik društva Eko krog, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo (2005), ki izvaja program in delavnice za aktiviste. Od leta 2002 do maja 2014 je s somišljeniki (ter skupinski tožbi 26 kmetov iz Zasavja) bil strokovno in pravno bitko s podjetjem Lafarge, lastnikom cementarne v Trbovljah, zaradi uporabe goriva petrolkoks, sosežiga tudi nevarnih odpadkov (odpadno olje, avtomobilske gume, plastika) in prekomernega onesnaževanja okolja. Eko krog in Uroš Macerl sta za svoja prizadevanja prejela eno najpomembnejših svetovnih priznanj na področju varstva okolja in narave – mednarodno Goldmanovo okoljsko priznanje za Evropo (2017).

Z Urošem se je na osemdesetem gorniškem večeru pogovarjal Borut Peršolja.

Vstopnine ni bilo.

Pogovor si lahko pogledate s kavča zaradi Domžalec.si oziroma snemalca Mira Pivarja:

YouTube slika preogleda

***

O čem sva se pogovarjala:

Kaj v slovenskih razmerah pomeni biti hribovski kmet? In kaj ekološki kmet?

(V skladu z Evropsko zakonodajo so hribovska in gorska območja tista območja, za katere je
značilna precejšnja omejenost možnosti uporabe zemljišč in uporaba dražje specialne mehanizacije. Zaradi višje nadmorske višine je skrajšana vegetacijska doba. V kombinaciji s strmimi nagibi je v hribovsko gorskih območjih omejena uporaba standardne mehanizacije in zožena možnost izbire primernih rastlin. Na nižji nadmorski višini so preveč strmi nagibi za uporabo običajne mehanizacije in zahtevajo uporabo zelo drage opreme.)

Kaj tebi pomenijo veliki nakloni pobočij, strmine? Zgolj težavo in napor ali tudi užitek? Nekateri strmine izkoriščamo za gorništvo. Si bil kdaj del te druščine? Kako so te doma opremili za preživetje v naravi? Se spomniš kakšnih pripovedi o nesrečah v gozdu, o plazovih?

Glede na to, kar vemo danes o tvojih okoljskih prizadevanjih, se zdi zares ironično, da je staro zemljepisno ime enega od zaselkov, ki sestavljajo Ravensko ves, Zelena trava. Imena današnji slovenski pokrajini so dajali domačini, predvsem kmetje, pastirji in lovci, »ki so bistroumni opazovalci narave, obdarjeni s čudovito tenkim čutom za izražanje najraznovrstnejših terenskih oblik in pisanosti površinske odeje našega sveta« (Badjura 1953)


Uroš Macerl. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pastirji so bili nabiralci užitnih rastlin, gradiva in znanja. Vedeti so morali, katera živila so hranljiva, od katerih človek zboli in katera zdravijo. Prepoznati so morali opozorilne znake pred nevihto in sušo, si znati izdelati kamnit nož, zakrpati ogrinjalo, nastaviti past za lisico, se soočiti z neurjem ali divjo zverjo. Njihovim očem ni ušel noben brlog, nobena mlaka, mlado drevo bukve ali nahajališče uporabnega kremena. Človeštvo ima danes veliko več znanja od starodavnih skupnosti, vendar pa so na osebni ravni v znanju in spretnosti prvobitni pastirji neprekosljivi. Obvladovali so svet živali, rastlin in predmetov ter notranji svet svojega telesa in lastnih čutov. Morali so se še zelo mladi posloviti od doma, se osamosvojiti in prilagoditi skupnosti pastirjev, ker je bilo v težkih naravnih razmerah sodelovanje ključno za njihovo preživetje. Kaj od tega še prepoznavaš pri sebi in pri kolegih kmetih?

Ti se ukvarjaš s pašo, ki je marsikje po svetu deležna kritične obravnave. Celo eden prvih razkolov v naravovarstvu na svetovni ravni izvira iz problematike paše. V ZDA je razkol v naravovarstvenem gibanju nastal, ko sta se najbolj izstopajoča predstavnika tega gibanja, John Muir in Gifford Pinchot, sporekla ob vprašanju, ali v nacionalnem parku Yosemite Valley dovoliti pašo. Stališče Johna Muirja je bilo, da naravo varujemo samo, če se iz nje povsem umaknemo, Gifford Pinchot pa bi pašo dopustil. Razkol je pravzaprav nastal zato, ker nimamo merila, s katerim bi določili, kako intenzivna je lahko paša ali nasploh raba naravnih virov, da bi jo še šteli za sonaravno in naravi neškodljivo. Kakšen je tvoj načelen pogled in praktična, vsakodnevna izkušnja?

Vrniva se v tvojo mladost, ko se ni dalo dihati … Ko si stopil iz hiše – kaj si videl, kaj si vonjal, kaj si čutil, o čem si razmišljal?

Znašel si se v klasični dilemi: lahko kaj postorim sam ali preprosto obupam in pustim vse tako, kot pač je. Kaj je bilo tisto, kar je prevesilo dogajanje?

Ustanovil si Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo. Lahko pojasniva obe področji skozi dejavnost vašega društva, kje si dejavnosti celo nasprotujeta …

Postal si torej aktivist. Med petimi dimenzijami ekološkega gibanja: 1. ignoranca, 2. rešila nas bosta znanost in tehnologija, 3. prepustite rešitev trgu, 4. vrnitev k naravnemu ravnovesju, 5. osebna odgovornost -, se zdi, da je ravno slednja najbolj problematična … Kaj je naloga aktivista? Da reši en manjši problem ali da odpravi sistemski problem?

Kaj sem kot posameznik naredil za rešitev planeta? Sem ločil odpadke, v hotelu večkrat uporabil brisačo? Ta čudovit ideološki mehanizem posameznika naredi osebno odgovornega , kar pomeni, da nam ni dovoljeno zastaviti velikih vprašanj o reorganizaciji družbe. S katerimi dilemami se soočate na vaših delavnicah za aktiviste?

Član Eko kroga je tudi Dušan Kastelic, ilustrator in risar stripov. V pogovoru za Mladino je povedal: »Ljudje, ki so še pred leti udrihali po nas, nas zdaj prosijo za pomoč. Mislim, da se nas status počasi spreminja skupaj z miselnostjo ljudi. Domorodci so nas obtoževali, da nam gre samo za denar, da smo plačanci cementarne iz Anhovega, da želimo ljudem jemati delo … Bilo je precej groženj, veliko večino jih je prestregel Uroš Macerl, ki ima k sreči debelo kožo.« Se strinjaš z njim?

Po shodu leta 2010 v Ljubljani (ki sem se ga udeležil tudi sam …) si povedal, da so se tam zgodile tudi stvari, ki jih v javnosti še ne moreš povedati. Si medtem o tem že spregovoril?

Si bil že od samega začetka mišljen kot »prepoznaven obraz«, ki ima precej očiten namen – dvigniti ozaveščenost in pritegniti pozornost k problemu. Zdi se, da zlasti mediji potrebujejo tak obraz. In bolj ko je obraz prepoznaven, bolje je zanje – več je klikov, mnenj, delitev …

Ste imeli tudi rezervno različico v obliki katerega od slovenskih zvezdnikov? Se je kdo ponudil sam? (Resda lahko zvezdniški glas in obraz pripomoreta k večji prepoznavnosti problema, ampak pred tem je nujno, da ima aktivistično gibanje dovolj kritične mase, povezanosti in delavnosti. V »zvezdništvu« pa je največja past za vse – za medije, za občinstvo, ki opazuje in za aktiviste. Na koncu se bolj pogovarjamo o zvezdniku kot o dejanskem problemu. In pomemben je še en vidik – kako zadržati pozornost ljudi, da ni zvezdniški poziv zgolj površinski pojav, ki razvname naša čustva le za krajši čas.)

Sporočilo Grete Thunberg nikoli ni gostobesedno in leporečno: zajema nekaj osnovnih poant, katerih se drži in jih vztrajno in ob vsaki priliki ponavlja. Ja, ponavlja jih kot lajna, goni eno in isto. In ravno v tem je prodornost in drugačnost njenega nastopa! Je nekdo, ki enkrat za spremembo res hoče nekaj sporočiti, pozornost s sebe usmeriti na to, kar govori. Pravi … » in ne sprašujte nas, kaj je treba narediti, vprašajte znanstvenike. Ne želimo, da prisluhnete nam, prisluhnite znanstvenikom!«

Nelagodje in zadrega sta občutji, ki ju ne maramo in se ju potrudimo hitro znebiti, odvesti v to ali ono smer. In zlasti spletni komentarji so v tem primeru izvrsten in hkrati srhljiv pokazatelj nelagodja, ki ga je izzvala Greta Thunberg.

Kot so na primer opazili nekateri komentatorji, se Greta noče postaviti na to ali ono politično stran, na primer (v ZDA) podpreti demokratov, ki so za okoljsko problematiko tradicionalno bolj dojemljivi kot republikanci. Toda v resnici to njenega nastopa ne dela »apolitičnega«, temveč – nasprotno – izjemno političnega. V pozivu: »Pozabite vaše politične igre in prisluhnite znanosti«, bi kot njegovo temeljno ost lahko videli to, da v politiko (znova) uvaja razsežnost univerzalnega, univerzalne propozicije in naslovitve. Pri tem seveda ne gre za sentimentalno politiko sredinskega povezovanja, ampak za enak in radikalen pritisk na vse. To pomeni, da meri na nič drugega kot to, da politiko spet naredi – politiko. Torej delati za dobro vseh ljudi!

(Sklicevanje na znanost v njem ni način »nevtralizacije« ali izbrisa politične dimenzije, ni znamenje koraka onstran politike, ampak način, kako prek invokacije znanosti – katere domet je lahko samo univerzalen, ali pa ni znanstven – pripelje univerzalizem nazaj v politiko in s tem spremeni samo naravo (trenutne) politike.)


Roke Človeka. (Fotografija: Borut Peršolja)

Zakaj misliš, da se aktivizem pripisuje predvsem levici? To kar počneš danes, verjetno ni več vprašanje izbire, to je zdaj tvoja dolžnost. Bi kot sredstvo reševanja nakopičenih težav izbral politiko?

V Eko krogu poudarjate velik pomen odločitev sodišč. Za razliko od javnega mnenja, ki pravosodju ne zaupa, imate vi popolnoma drugačno izkušnjo. Čemu pripisujete take odločitve sodišč – znanju posameznikov, razumevanju širše slike?

Če bi na vizitko napisal ekoterorist, bi …

“Razočarana sem nad človečnostjo, vendar se nisem pripravljena odpovedati upanju,” pravi ena od kapitank Sea Watch. Čemu se nisi pripravljen odpovedati ti?

Kako se je dihalo v toplem in vlažnem letošnjem novembru?

Pogosto mislimo, da če ne bomo naredili nič, bo vse ostalo tako, kot je. Ne, ne bo. Družba se že drastično spreminja in se bo, tudi zaradi podnebnih sprememb, še hitreje bolj drastično spreminjala naprej. A v kakšni smeri?

***

Gorniški večeri potekajo v soorganizaciji Planinskega društva Domžale in Knjižnice Domžale.

  • Share/Bookmark

PODNEBNA ARHIVISTIKA

Četrtek, November 14th, 2019

Zgodovina je tista gotovost, ki nastane na točki, kjer se negotovosti spomina križajo s pomanjkljivostmi dokumentacije.

Infografika (PDF 1,7 MB) narejena za posvet Podnebni dogovor v Državnem zboru (14. 11. 2019).

  • Share/Bookmark

#GORE SO POMEMBNE: MEDNARODNI DAN GORA

Ponedeljek, December 10th, 2018

Na podlagi odločitve Generalne skupščine Organizacije združenih nacij je svetovna javnost 11. december 2003 prvič obeležila kot mednarodni dan gora. Petnajsto leto zapored se tako vrstijo znanstvene, strokovne in promocijske aktivnosti o pomenu gora za življenje, glede prihodnjih priložnosti razvoja gorskih območij ter o spoštovanju omejitev in (za)varovanju gorskih pokrajin. Vse aktivnosti naj bi tkale in gradila trdna zavezništva domačega prebivalstva, obiskovalcev in politike, ki lahko s skupnim delovanjem pripomorejo k ohranitvi gorskih ljudstev in gorskih pokrajin po vsem svetu.

Letošnja tema mednarodnega dne gora je #Gore so pomembne/#MountainsMatter.

Tema odpira aktualne problematike vode, zmanjševanja tveganj nesreč zaradi podnebnih sprememb, turizma, oskrbe s hrano, mladih v gorah, domačinov – prebivalcev gora in biotske raznovrstnosti.

#Gore so pomembne
Čeprav so gorska območja omenjena v Agendi 2030 za trajnostni razvoj (2015), so gore še vedno pozabljene. Glede na vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju ključnih ekosistemskih dobrin in storitev za cel svet ter njihovo ranljivost v povezavi s podnebnimi spremembami, je treba gorska območja pospešeno in aktivneje postaviti v središče reševanja aktualnih zadev. Odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev razvoja ter zaščito gorskih območij je treba uvrstiti na sam vrh svetovne in nacionalnih politik. V Sloveniji alpski svet obsega 42 % površja, kar 72 % vzpetega površja Slovenije pa sodi v območja z omejitvenimi dejavniki kmetijstva.

#Gore so pomembne za vodo
CIPRA Slovenija je letošnji Ogenj v Alpah izpeljala na območju Dvojnega jezera in Koče pri Triglavskih jezerih (1685 m) v Dolini triglavskih jezer. Udeleženci smo lastnika koče PD Ljubljana – matica pozvali, naj ob videnem, ko se lahko “gostje” v planinski koči stuširajo v treh minutah za štiri evre, TAKOJ prenehajo z onesnaževanjem Dvojnega jezera, TAKOJ ukinejo tuše in TAKOJ prenehajo prati posteljnino!

Prav gorska območja so tista, ki v Sloveniji v veliki meri omogočajo kakovostno preskrbo prebivalstva s pitno vodo!

#Gore so pomembne za zmanjšanje tveganja nesreč zaradi podnebnih sprememb
Neurje, ki je konec oktobra zajelo območje Jelendola, Koprivne, ter nekatera druga območja na Gorenjskem in Primorskem, je samo še eno v vrsti preteklih, žal pa tudi prihodnjih vremenskih in vodnih ujm. Močan veter, velika količina padavin v kratkem času, narasli vodotoki, usadi in plazovi povzročajo življenjsko in gospodarsko škodo zlasti prebivalstvu na gorskih območjih. Zgolj samozaščitnemu ukrepanju ljudi, ki poznajo moč svoje narave, ki jih stoletja preživlja, se lahko zahvalimo, da ne beležimo tudi smrtnih žrtev.

Prilagoditve spremenjenim vremenskim in podnebnim razmeram zahtevajo sistemsko zakonodajo, sistemske finančne vire in hitro ukrepanje!

#Gore so pomembne za turizem
Na Veliki planini je bila letos zelo dobra poletna turistična sezona – z rekordnim številom prepeljanih potnikov z gondolsko žičnico v avgustu. Prepeljali so 20.300 ljudi, kar je absolutni rekord (prejšnji rekord je bil iz avgusta 2012, ko so prepeljali 15.000 potnikov). Velika planina, se po oceni CIPRE Slovenija, uvršča med deset turistično najbolj obiskanih območij v Sloveniji. Ne glede na njeno izjemno visoko pokrajinsko in doživljajsko kakovost, ki privablja tako domače, kot tuje obiskovalce, pa območje ostaja brez skupnega upravljanja. Prvotna kmetijska raba se stihijsko prilagaja turističnemu obisku, ta pa zlasti zaradi neurejenega prometa škodljivo vpliva na nosilne sposobnosti gorske pokrajine.

Rekordi da, toda za koga in na račun česa?

#Gore so pomembne za oskrbo s hrano
Človek brez vode ne more preživeti dlje kot tri do pet dni, brez hrane lahko preživimo tudi do dva meseca. Dnevna potreba organizma po vnosu vode je 2,5 litra. Enako količino vode dnevno tudi izločimo. Običajno 1,3 litra vode vnesemo v telo s pijačo in 0,9 litra s hrano. Dodatnih 0,3 litra vode nastane z oksidacijo hrane med presnovo. Odrasel človek iz telesa v povprečju izloči vodo z urinom (1,5 litra), z dihanjem in znojenjem (0,9 litra) ter z blatom (0,1 litra) (skupaj 2,5 litra). Eden največjih absurdov pohodniškega kapitalizma planinskih koč je, da je količnik litra kupljene vode v plastenki (4,4 € za liter in pol) v primerjavi z litrom vode iz pipe kar 3992 : 1. (Po ceniku Javnega podjetja Prodnik d. o. o., z vključenim DDV, znaša cena vode 0,7339 € za m3).

Voda je najdražja hrana v slovenskih gorah!

#Gore so pomembne za mlade
Sedmega septembra letos je Aljažev stolp za šestindvajset dni, po stotriindvajsetih letih, izginil z vrha Triglava. Spomenik državnega pomena so, v akciji restavratorske prenove, ki so jo izvedli pristojni državni organi, prepeljali v dolino s helikopterjem in ga po konservatorskih standardih obnovili v delavnicah. Dogajanje je zaradi izjemnega zanimanja medijev spremljala vsa slovenska javnost, na pristajališču helikopterja v Mojstrani so bili del dogajanja tudi otroci, mladostniki in mladi iz bližnje Doline. V letu, ki je bilo zaznamovano s skrbjo za kulturno dediščino, je bilo očitno spregledano, da je bil stolp v Aljaževem času postavljen s pomočjo domačinov, na hrbtih domačih gorskih vodnikov in nosačev. Od tod tudi izvira močna identifikacijska vez z Aljaževim stolpom, danes celo nacionalnim simbolom.

S čim so se lahko identificirali mladi Mojstrančani? S surovo močjo helikopterja?

#Gore so pomembne za domače prebivalstvo
Alpska dolina Vrata je danes dostopna vsem, ki se odpravijo vanjo. Po desetkilometrski cesti, ki vodi mimo slapa Peričnik in ki se iz asfaltirane spremeni v ožjo makadamsko, hodijo pešci, vozijo kolesarji, motoristi, osebna vozila, kombiji in avtobusi. Na vrhuncu sezone, posebno ob poletnih koncih tedna, je v dolini od 300 do 500 vozil na dan. Hrup, prah, izpušni plini in smeti so del gorskega vsakdanjika. To, kar obiskovalci vidijo v nekaj urah, bi si bilo treba ogledovati ves dan, celo več dni, saj so v največjem muzeju na prostem razstavljena dela, ki zahtevajo prazen prostor ogledovanja in zbranost gledanja. Samo original – in osrčje Triglavskega narodnega parka je tak original – ima izjemno duhovno moč.

Ukrepi za umirjanje prometa (CIPRA Slovenija jih je pripravila in predlagala že davnega leta 2006), preizkušeni v soboto, 18. avgusta, so pravi korak k novi prometni ureditvi.

#Gore so pomembne za biotsko raznovrstnost
V soočenju dveh kandidatov za župana v Bohinju, na eni od komercialnih televizij, sta si bila tekmeca, ki sta energično nabirala glasove volivk in volivcev, v nečem popolnoma enotna: Triglavski narodni park je ovira razvoju Bohinja, treba je spremeniti obstoječi zakon o Triglavskem narodnem parku, omogočiti in vzpodbujati je treba gospodarjenje s planinami, dopustiti normalno sekanje gozda in izven sezone razvijati masovni ribiški turizem. Za otroke (naštela sta jih okrog tisoč med skupno 5000 občani) je treba po vaseh graditi tudi otroška igrišča. Sinonim za biotsko raznovrstnost, to je bogatost vrst in življenjskih združb na določenem območju, ki se kaže v njihovi ekosistemski, vrstni in genetski različnosti, kompleksnosti, je v Bohinju kapital. Tisti kapital, ki s trajnostnim gospodarstvom in zelenim turizmom, nima veliko skupnega.

Imajo volivci res vedno prav?

***

Več:

LAČNI ZNANJA ODHAJAMO IZ PLANINSKE KOČE

MEDNARODNI DAN GORA. TODA NE V SLOVENIJI.

  • Share/Bookmark