NAHRBTNIKI SO NEVARNI!

(Planinski priročnik – Rad imam gore: Vodnik s praktičnimi planinskimi nasveti in napotki; SIOL in PZS)

Planinski priročnik je nastal v sodelovanju Siol.net in Planinske zveze Slovenije. Ideja in vsebinska zasnova je nastala v uredništvu Siol.net. PZS (=Pohodniška zveza Slovenije) je nato vse skupaj vsebinsko in strokovno dopolnila.

Seveda je prav vsaka pobuda, ki želi prispevati h gorništvu hvalevredna in dobrodošla. A gorništvo, kot izjemna, ustvarjalna in odlična človekova dejavnost si prvi vrsti zasluži kakovost. Poglejmo, kako ta pristoji priročniku, ki pravi – rad imam gore.

Odlično je, da je priročnik brezplačen in dostopen vsem. Žal pa iz priročnika ni jasno, komu je v resnici namenjen – pohodnikom, gornikom, novincem? In za katera gorska območja oz. planinske poti glede na njihovo zahtevnost? (Tudi za visokogorje, zelo zahtevne plezalne poti, kjer hojo zamenja ali dopolni plezanje?) Različne ciljne skupine rabijo različno, ciljno nagovarjanje. Zato je tudi vsebina priročnika – dobrim namenom navkljub – mestoma zmedena.

V priročniku je tudi (pre)malo naravovarstvenih in etičnih vsebin, pa tudi napotkov prve pomoči.

Stran 2
Zanimiva planinska dejstva

> Predstavljena je zgolj planinska infrastruktura (poti in koče), nič pa ni o samih gorah (in na primer o usmerjanju obiska), o naravni in kulturni dediščini, zavarovanih območjih, o znanju za izvajanje gorništva, o varnosti in nesrečah v gorah.

> Obutev moškega lika, ki očitno hodi ujet v rdečem krogu, je za hojo v gore popolnoma neprimerna. Je pa nedvomno primerna za glamuroznost rdeče preproge v obliki markacije.

> In seveda:

»Knafelčeva markacija z obliko in izbranimi barvami kolobarjev spominja na prometni znak »prepovedan promet v obeh smereh« iz družine prometnih znakov za izrecne odredbe. Nastala je približno štirideset let pred tem, ko so s tako imenovano Dunajsko konvencijo standardizirali izgled in pomen prometnih znakov.

Dobra, kakovostna priprava na izlet/turo je izjemno pomembna. Pogosto poudarjamo, da izberimo sebi in sotovarišem cilj, ki ustreza našemu znanju, izkušnjam, opremi in trenutni kondiciji. Ko na izhodišču zagledamo prvo markacijo, se spomnimo, da gre pri njenem sporočilu tudi za znak za prepovedan promet. Če je izbrana pot pretežka, vremenske razmere slabe ali pa se preprosto ta dan ne počutimo v redu, potem ostanimo v dolini. Če pa smo za varnejšo vrnitev domov naredili vse, kar je potrebno, pa le pot pod noge in markacija bo naša prijazna in zvesta spremljevalka.«

Zato čudi, da nikjer v besedilu ni omenjeno, da markacija letos obeležuje visok jubilej 100-obletnico.

Stran 3
10 napotkov pred odhodom v gore

> Za napovedano vsebino je napačno izbrana grafična predloga (je pa lepo nakazano senčenje osojne/severne strani), ki nas ob branju že pripelje na vrh gore, čeprav gre za eno najpomembnejših faz izvedbe akcije v gorah, ko bi še vedno morali stati v vznožju gore oz. biti celo doma.

> Na vrh gore vodi črtkana rdeča pot. V skladu s kategorizacijo planinskih poti je to oznaka za zahtevne poti, na katerih je na krajšem odseku nujna uporaba rok. Pravilno bi bilo, da bi bila pot označena kot rdeča neprekinjena črta.

> Prikazano zaporedje korakov priprave na izlet/turo je napačno, celo zavajajoče.

1 NAPOLNITE mobilni telefon.
> Gorniško znanje, veščine in izkušnje (v natančno tem vrstnem redu!) torej niso pomembne; pomembneje je imeti poln telefon za delanje sebkov in sprotno objavljanje gluposti na družbenih omrežjih …

5 NAČRTUJTE pot in cilj
Ta vsebina bi morala biti prva in ne šele v petem koraku.

6 V PRIMERU nesreče ravnajte premišljeno …
> Očitno se nesreča zgodi, še predno je napolnjen nahrbtnik … Ta – sicer pomembna vsebina – ne sodi v ta sklop – pred odhodom v gore!

7 NAPOLNITE nahrbtnik z obvezno planinsko opremo. Alkohol v gore ne sodi.
> Obvezna planinska oprema (osebna, tehnična …) ne obstaja. Obstajajo pa različni priporočilni seznami, glede na to, ali gre za izlet, pohod, turo, za samostojno hojo/plezanje ali za gibanje v skupini …


Nahrbtnikarjenje.

10 PRILAGODITE zahtevnost in tempo …
> In smo že na vrhu, sedimo in uživamo v razgledu … Ta – sicer pomembna vsebina – ne sodi v ta sklop – pred odhodom v gore!

Stran 4
Vrstni red korakov »napotkov« je kar naenkrat drugačen kot na prejšnji strani. Do 4. koraka so naslovi izpisani z VELIKIMI TISKANIMI, zatem pa z malimi tiskanimi črkami.

2. OBVESTITE SVOJE BLIŽNJE
»… ga pustite na vidnem mestu v avtomobilu.«

> Javni prevoz ni nikjer niti omenjen. (Seveda: reklamo na koncu priročnika je prispeval Peugeot.)

3. POSKRBITE ZA USTREZNO OPREMO
»V planinskem nahrbtniku …«

> V nahrbtniku …

»… uporabljajte alpinistično čelado …«
> Uporabljajte čelado …

5. Načrtovanje poti
»Poleg dolžine poti preverite zahtevnost terena, kakšne so morebitne nevarnosti na poti, npr. prepadi, padajoče kamenje, snežišča …«

> terena > površja
»prepadi, padajoče kamenje, snežišča …«
> Branje zemljevida je izjemno zahtevna veščina, ki jo pohodniški obiskovalec gora niti približno ne obvlada; prepadi so itak obvezni sestavni del gora in je gledanje, iskanje »posameznega drevesa v gozdu« neumnost. Tveganje je sestavni del gorništva, ki ga obvladujemo z znanjem, izkušnjami in veščinami.

Če želite v koči prenočiti, se prej pozanimajte, ali je koča odprta in prenočišče rezervirajte. > VSE TO JE ŽE ZAPISANO V TOČKI 6.

7. Prilagodite zahtevnost in tempo svojim psihofizičnim sposobnostim
> Zahtevnost česa?
»pri hoji si pomagajte s palicami.«
> Ta ultimativna, vsegliharska zapoved je didaktično neustrezna; o rabi palic je bilo že zelo veliko raziskanega in povedanega; sezonski obiskovalci gora (pa tudi novinci!) naj na prvih izletih/turah palice pustijo doma, saj se morajo noge ponovno povezati z glavo, naučiti gibanja po različnem površju ter hoje navzgor/navzdol; palice niso primerne za otroke, mladostnike in mlade, razen za tiste s prekomerno težo.

»Iskanje poškodovanih zunaj označenih poti je namreč oteženo, s sprožanjem kamenja izven poti pa ne ogrožate le sebe, temveč tudi ostale planince.«
> Ta stavek navidezno zveni logično in kot da ima rep in glavo. V resnici pa je butast in meša kvazi ugotovitve reševalca s tehniko gibanja. Kako ta stavek zveni v primeru alpinista:

»Iskanje poškodovanih zunaj alpinistične smeri je namreč oteženo, s sprožanjem kamenja izven smeri pa ne ogrožate le soplezalca, temveč tudi ostale gamse.«

8. NAPOLNITE nahrbtnik z ustrezno hrano in pijačo
> Naslov je zavajajoč in vzpodbuja pohodniško (=potrošniško) miselnost.

Stran 5
V grafiki manjkajo izraziti rastlinski pasovi, značilni za slovenske gore. Prvič (in zadnjič) se pojavi izraz tura, ki vsebinsko ostaja nepojasnjen, zlasti v odnosu do pojmov izlet in pohod.

PARKIRAJTE NA OZNAČENIH MESTIH
»Avto pustite na parkirišču na izhodišču poti. Ne vozite se po planinskih poteh, tudi če so dovolj široke, saj s tem vznemirjate živali, ogrožate rastline, motite obiskovalce, ki iščejo mir, zareze koles pa lahko povzročijo nastanek erozije.«

> Planinske poti, ki so dovolj velike/široke za vožnjo z avtom so … ceste, oskrbni kolovozi in ne steze! O potni eroziji, ki je omenjena, ne izvemo nič oprijemljivega … Oblaček z besedilom o parkiranju je – kam drugam! – pomaknjen nekam v »neokrnjeno« naravo.

»Marsikdaj se zgodi, da nekdo z nahrbtnikom porine koga v prepad.«

> To je za lase privlečena trditev. Predvsem njen prvi del – marsikdaj (Fran.si: izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času). Ker so nahrbtniki očitno nevarni, jih je zato treba NEMUDOMA PREPOVEDATI! (Priročnik z večino vsebino nagovarja predvsem obiskovalce lahkih planinskih poti …)

Stran 6
Planinska abeceda

> Naslov je zavajajoč ali celo napačen, saj vključuje tudi alpinistično in športnoplezalno abecedo (– F, L, Š).

A, B
»… A kot Aljažev stolp, B kot bivak …«

> Beseda »kot« je v vseh geslih odveč.

C
»… nepogrešljiv del opreme pri zimskem obiskovanju gora.«

> Cepin je na marsikateri planinski poti nepogrešljiv tudi v zgodnjem poletju … Res pa je, da se to s podnebnimi spremembami zelo hitro spreminja.

Č
(planinski) čevlji

> Zakaj planinski čevlji, če so gojzarji?

I
Izhodišče

> Kaj pa vhodišče?

Tole je moj geselski članek, pripravljen za Planinski terminološki slovar:

vhodíšče -a s (í)
1. točka, mesto, v katerega kaj prihaja, v katerem se kaj konča: vračati se v vhodišče; vhodišče izleta; kraj je znano vhodišče poti z vrha
2. kar predstavlja konec česa: po razpravi postaviti trditev za vhodišče; dokument bo služil kot vhodiščni za arhiv; vhodišče za izvedbo
3. vhod: iskati si vhodišče v dolino

J
Jalovec

»… je tudi simbol Planinske zveze Slovenije in je upodobljen v logotipu krovne planinske organizacije PZS.«
> Jalovec je že desetletja v grbu PZS, kar natančno pojasnjuje statut PZS: »Grb PZS je silhueta Jalovca, ki jo obkroža moder trak v obliki podkve z napisom Planinska zveza Slovenija. Spodaj je moder trak povezan z belim trakom, na katerem je letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Na vozlišču je bel trak oblikovan s pentljo, v kateri je kratica SPD.«

Logotip (grb ni enako logotip!; na spletni strani PZS je že leta objavljen napačen grb PZS …) je nastal šele pred nekaj leti, zato da se je grbu prepustilo mesto predvsem ob pomembnih svečanostih, ne pa ob vsakodnevni komercialni rabi (in tiskanju na primer na jedilne serviete …).

K
Knafelčeva markacija

> Markacija letos praznuje 100-letnico …

N
projekt Naj planinska koča, skupni projekt Planinske zveze Slovenije in Siol.net.

> BREZ KOMENTARJA …

O
oskrbnik ali oskrbnica planinske koče

»… obratovanje« > delovanje

R
Rekreacija

»… tudi pohodništvo in planinstvo«
> Očitno neznani avtor priznava obstoj dveh različnih (športnih) panog … Zanimivo bi bilo vedeti, v čem se razlikujeta.

T
Triglav

> Kaj pa Veliki Klek (3798 m), Staničeva gora, je to slovenska gora?

U
Užitek.
Gore so njihovim ljubiteljem v velik užitek.
Ž
Želja, žar (želja in žar, hrepenenje za gorami).

> Ta dva pojma planinske abecede sta … prisrčna, a še vedno abotna. Seveda sta to popolnoma legitimna motiva za hojo v hribe (potrjujejo ju tudi številne sociološke in druge raziskave), vendar bi bilo lepo, če bi bili v ospredju drugi, pomembnejši, kakovostnejši, trajnejši motivi.

Stran 7
»VARUJTE naravo,
SPOŠTUJTE gore.«

> Prav bi prišel tudi SOS:
S-poznavam
O-bčudujem
S-poštujem

Priročnik končuje lepa, modna, a še vedno »zahrbtna« ilustracija (= raje bi videl obraze in njihove izraze pričakovanja pred izletom …) z osmimi nahrbtnikarji (pohvalno, da so zastopani fantki in punčke)!

***

»Ko na brdo, ak’ i malo, stoji
više vidi no onaj pod brdom …«

(v nagovoru Vladika Danilo; Gorski vijenac, Petar II. Petrović Njegoš)

»Kdor na goro, čeprav majhno, stopi, vidi več kot ta, ki je pod goro.«
(gorski venec, Njegoš)

Je nostalgija res v breme ali ovira, ne pa v korist?

Še posebej, če se zatakneš v nekem času in si nato do konca svojih dni usmerjen k nečemu, kar se je že zgodilo?

Pa čeprav je to kakovost v gorništvu?

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !