GEDEROVCI, bojni spopad

V letu 2020 sta – ob 30. obletnici samostojne in neodvisne Slovenije – skoraj sočasno izšli knjižna in elektronska Enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. Projekt so, pod vodstvom odgovornega urednika dr. Dimitrija Rupla in glavne urednice dr. Ines Vodopivec, pripravili Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteta za državne in evropske študije.


Naslovnica knjižne izdaje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti vsebuje več kot 400 geselskih sestavkov, ki pokrivajo naslednje vidike osamosvajanja Slovenije: ustavno in pravno zgodovino, zakonodajno zgodovino, slovensko starejšo zgodovino, drugo svetovno vojno in slovensko novejšo zgodovino, kulturo, vojno za Slovenijo in vojaška vprašanja, zunanjo politiko in diplomacijo ter gospodarske vidike osamosvajanja.

Področni urednik za tematsko področje Vojna za Slovenijo in vojaška vprašanja je bil Janez Janša. Njemu, glavni urednici dr. Ines Vodopivec in Tomažu Kladniku sem posredoval manjkajoče geslo GEDEROVCI, bojni spopad. Pripravil sem ga iz osebne izkušnje udeleženca v spopadu, na podlagi dostopnih pisnih virov ter v sodelovanju s poveljnikom 75. ObmŠTO Edvardom Mihaličem. Na poslano sta se mi oglasila dr. Vodopivčeva in Kladnik in me glede objave napotila na področnega urednika.

Kljub številnim pobudam z moje strani odgovora nisem prejel. Zato geslo, ki je metodološko in vsebinsko pripravljeno ne enak način kot druga tovrstna gesla v enciklopediji, objavljam. V upanju, da se enkrat tudi dogajanje na Gederovcih znajde v enciklopediji …

***

GEDEROVCI, bojni spopad

Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota so 26. junija 1991, ob 11. uri, na Gederovcih, na mednarodnem mejnem prehodu za potniški promet, zamenjali jugoslovanske mejne obvestilne table s slovenskimi. Istega dne popoldan so miličniki, ob slovesnem postroju, izobesili tudi novo slovensko zastavo. Uprava za notranje zadeve Murska Sobota je začela s prerazporejanjem miličnikov iz postaj milice s splošnim delovnim področjem na postaje mejne policije z nalogo, da pomagajo pri varovanju mejnih objektov in omogočijo neovirano delo milice, carine in drugih mejnih organov.

Naslednji dan, 27. junija 1991, je bil od 4. ure zjutraj na mejnem prehodu navzoč vod Posebne enote milice. Imel je nalogo varovanje mejnega prehoda in omogočanje neoviranega prehoda državne meje. Dopoldan so ob državni cesti, ki od mejnega prehoda vodi do križišča v Gederovcih, položaj zasedli pripadniki diverzantskega voda – vojaki 1. oddelka čete za posebne namene 75. območnega štaba Teritorialne obrambe. Njihova naloga je bilo zasesti položaj za obrambo ceste.

Skupina več kot 50 vojakov JA (pripadniki 1. in 2. obmejne čete 65. obmejnega bataljona) iz stražnice Dane Šumenjak v Petanjcih in stražnice Korovci je ob 12.53 z južne strani obkolila mejni prehod. Miličniki (z mejnega prehoda in PEM) so zasedli obrambni položaj in začeli s postavljanjem barikade ob mejnem prehodu in brezcarinski trgovini.

Iz vojašnice Murska Sobota je ob 15.38 peš prišlo več kot 50 vojakov JA. Enota TO jih je brez uporabe orožja zaustavila pri samopostrežni trgovini v Gederovcih (ločevala jih je samo širina vozišča). Pozno popoldan, ob 17.20, sta na pšenično polje, v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda, pristala dva vojaška transportna helikopterja Mi-8. (Pristanek je posnela ekipa TV Slovenija, posnetek je del dokumentarnega filma Slovenija na barikadah.) V desantu se je izkrcalo trideset vojakov JA iz vojašnice v Murski Soboti, sicer pripadniki različnih enot VP 8164 Maribor. Z osebno oborožitvijo in tremi minometi 120 mm so zasedli bojni položaj v gozdu. Skupaj je bilo na strani JA več kot 130 vojakov in častnikov!

Slovenska stran je starešine in druge vojaške osebe, na podlagi javnega poziva Predsedstva Republike Slovenije o odpoklicu aktivnih starešin in civilnih oseb, ki so v službi v JA, ves čas z megafonom pozivala k umiku in vdaji.

Napad na enote JA je bil napovedan, a je bil začetek večkrat odložen. Ob 22.31 je prišlo – po koncu močnega deževja – do silovitega streljanja s pehotnim orožjem z obeh strani. Prvi strel je, po izdanem povelju poveljnika 75. ObmŠTO, sprožil pripadnik TO. Slovenska stran je občasno nadaljevala z obstreljevanjem sovražne strani (skupaj je bilo izstreljenih več kot 8000 nabojev), vendar vojaki JA na ogenj niso odgovorili. Del vojakov JA se je takoj po prvem streljanju umaknil v stražnico v Petanjcih. Med spopadom je bil na strani JA ranjen častnik, ki je bil odpeljan v soboško bolnišnico. Prišlo je tudi do prvega prebega iz enote JA. Desetnik JA slovenske narodnosti se je zatekel v eno od hiš v Sodišincih in se po polnoči vključil v TO.


Od nabornika JA, dezerterja, prek teritorialca do vojnega veterana. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pred svitom – 28. junija 1991 – so se začela pogajanja o vdaji enote JA na položaju pri trgovini. Dva voda z 51 vojaki sta se predala zjutraj, ob 7.26. Vojaki so bili razoroženi in z avtobusom odpeljani v Dijaški dom v Murski Soboti, poveljujoči častniki pa v Zapore Murska Sobota. Pripadniki milice in TO, ki so branili mejni prehod, so obkolili stražnico v Petanjcih. Pogajanja o pogojih predaje brez oboroženega spopada so trajala do zgodnjega večera. Ob 18.28 se je – po predhodnem opozorilnem streljanju v zrak s strani TO – predalo 65 vojakov in častnika JA. TO in milica sta iz stražnice odpeljali večje količine orožja, streliva in druge vojaške opreme.

Na mejnem prehodu – ves čas je ostal v slovenskih rokah – je že zjutraj ponovno stekel potniški promet med Slovenijo in Avstrijo. Za promet je ostal zaprt le eno noč. (Zanimivo je, da so 6. aprila 1941 okupacijske nemške enote, pri Gederovcih, prečkale mejo in dopoldne zasedle Mursko Soboto. S tem se je za prekmursko prebivalstvo začela druga svetovna vojna.) V naslednjih dneh so čez Gederovce in Avstrijo v Ljubljano potovali delegati Skupščine Republike Slovenije iz Prekmurja. Delegacija opazovalcev Evropske skupnosti si je 19. 7. 1991 ogledala mejni prehod Gederovci in zahtevala dosledno spoštovanje določil Brionskega sporazuma. Komandir mejne milice je ugotovitve vzel zgolj na znanje, slovenska zastava pa še danes ponosno vihra na svojem mestu.

Leta 2003 je bila na zgradbi mejnega prehoda odkrita spominska plošča, ki je posvečena pripadnikom milice. Leta 2006 je bil v križišču blizu mejnega prehoda odkrit spomenik, posvečen branilcem mejnega prehoda. (B. P.)

Literatura in viri
Habulin, T. (2011). Aktivnosti pomurske milice v vojni za Slovenijo (diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za varnostne vede.
Mihalič, E. (2002). Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju (diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Peršolja, B. (2018). Odšli so – mar res. V: Pomurje je gorelo modro, 2. del / Ribaš, D. (ur.). Murska Sobota, str. 54–72.

Ključne besede
vojaška obramba Slovenije, vojna za obrambo slovenske suverenosti, Teritorialna obramba, Milica, JA, Vzhodnoštajerska pokrajina TO, UNZ Murska Sobota, bojni spopad, Murska Sobota, Gederovci

Povezana gesla
• Jugoslovanska ljudska armada
• Teritorialna obramba Republike Slovenije
• Milica
• Vojna za obrambo suverenosti
• Vzhodnoštajerska pokrajina TO
• Žrtve vojne

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !