ALI LAHKO ZANIKAMO LEPOTO LETALA ALI NEKATERIH NEBOTIČNIKOV?* (70)

Papež Frančišek (prevod Pavel Peter in Marija Bratina):
Hvaljen, moj gospod – laudato si’: okrožnica o skrbi za skupni dom

Družina 2015: 168 strani, ISBN: 978-961-04-0209-1, cena: 19,90 €

Knjigo sem dobil v dar.

(Opozorilo: prispevek razkriva odlomke ali odločilne podrobnosti vsebine knjige. Številka v oklepaju je navedba strani v knjigi.)

***

Včasih se morajo stvari pač postaviti v pravem času v pravi red. Čeprav redno spremljam novosti v slovenski knjižni produkciji (začenši z revijo Bukla ter različnimi recenzijskimi zapisi, radijskimi oddajami, blogi in podkasti … v zadnjih letih pa temu sledim celo službeno …) sem knjigo papeža Frančiška ob njenem izidu gladko spregledal.

Kadar gre za literaturo, ki se ji zlahka doda pridevnik državniška, tudi politična (v žlahtnem pomenu te besede), se mi zazdi, da za spregled nisem kriv samo jaz. Kajti: sporočila državnikov in voditeljev imajo na voljo različne kanale, da pridejo do volivcev, ljudstva, vernikov. Na mestu so torej vprašanja: Zakaj papeževa knjiga ni doživela večjega odmeva?, Zakaj se je ne uporablja tako rekoč vsakodnevno?, Zakaj je ne hvalimo podporniki in se proti njej borijo njeni nasprotniki? (Da, univerzalna demokracija ima to najboljšo plat, da so slišani prav vsi, da, prav vsi glasovi. Tudi božji.)

Pa naj še naprej velja pregovor – čez sedem let vse prav pride!

***

»Vse tvarno vesolje je govorica božje naklonjenosti, njegove neizmerne ljubezni do nas. Prst, voda, gore, vse je znamenje božje nežnosti.« (56)

»Od najlepših panoramskih razgledov do najskromnejših oblik življenja, vse je narava in stalen vir čudenja in spoštovanja. Poleg tega je nenehno razodevanje Boga.« (57)

»Vse je povezano in vsi ljudje smo na čudovitem romanju združeni kot bratje in sestre, povezani v ljubezni, ki jo Bog izkazuje vsem svojim stvarem in nas z nežno ljubeznijo združuje med seboj, z bratom soncem, s sestro luno, s sestro reko in z materjo zemljo.« (63)

»Načelo podrejenosti zasebne lastnine vesoljnemu namenu dobrin in zato splošna pravica do njihove rabe je »zlato pravilo« družbenega vedenja in »osnovno načelo celotnega etično-družbenega reda«. Krščansko izročilo ni nikoli priznalo absolutne ali nedotakljive pravice do zasebne lastnine, poudarjalo pa je družbeno vlogo katerekoli oblike zasebne lastnine.« (64)

»Spomnimo, da je po svetopisemski pripovedi o stvarjenju sveta Bog postavil človeka v pravkar ustvarjeni vrt (prim. 1 Mz 2,15) ne le zato, da bi skrbel za obstoječe (varovati), ampak tudi zato, da bi delal in pridelal plodove (obdelovati). … Človekovi posegi, ki pospešujejo pameten razvoj, so najprimernejši način ukvarjanja s svetom …« (83)

»Zato je potrebna ekonomska ekologija, ki bo sposobna stvarnost presojati širše. Skratka, »varovanje okolja bo moralo postati sestavni del razvojnega procesa in ga ne bomo smeli presojati ločeno«. Hkrati se kaže potreba po večji vlogi humanizma, ki poziva različne vrste znanja, tudi gospodarskega, k oblikovanju celovitejših in bolj povezovalnih vizij.« (95)

»Občudovanja vredni sta ustvarjalnost in velikodušnost ljudi in skupin, ki so zmožni preseči okoljske meje, odstraniti neugodne dejavnike, ki nanje vplivajo iz okolja, in se naučiti polno živeti kljub zmedi in negotovosti.« (99)

»V razpravi pa morajo imeti prednost krajevni prebivalci, ki se sprašujejo, kaj želijo zase in za svoje otroke. Tako tudi ohranjajo v zavesti cilje, ki presegajo neposredne gospodarske koristi. Treba je opustiti misel na »posege« v okolje in dati prostor premišljenim, predebatiranim pogledom vseh zainteresiranih strani. Soudeležba zahteva, da so vsi enako obveščeni o različnih vidikih, tveganjih in možnostih ter da začetne odločitve ne omejijo na projekt, temveč da vanj vključijo tudi stalni nadzor ali trajno sledenje. V znanstvenih in političnih razpravah sta potrebni iskrenost in resnica, ne pa omejevanje na to, kaj bi bilo zakonito in kaj ne.« (120)

»Ko človek občuduje veličino gore, tega ne more ločiti od Boga. Zato dojema, da mora takšno notranje občudovanje, ki ga živi, pripisati Gospodu: »Gorovje je visoko in razsežno, široko in lepo, je očarljivo, cvetoče, vonljivo. To gorovje je zame moj Ljubljeni. Samotne doline so spokojne, prijetne, sveže, senčne, milih potočkov bogate. Raznoličnost njih drevja in sladko ptičje žgolenje sta čutom v veselje in radost. Krepčilo, počitek delijo s svojo samoto in tišino. Te doline so zame moj Ljubi.« (148)

***

Po navadi v recenzijah prebranih knjig komentiram posamezne navedbe, se spotikam ob povedano (žal, tudi ob napake) in hvalim razburljiva razkritja pronicljivega pisca. Tokrat bom – pa ne samo zaradi božje previdnosti – bolj ali manj tiho.

Lahko samo rečem, da sem presenečen, celo zelo pozitivno osupel nad prebranim. Če bi si lahko privoščil sobotno leto, potem bi šel s papeško okrožnico na pot. In to dobesedno in poslovno: hodil bi, v nahrbtniku pa bi nosil obe knjigi in jih bral vzporedno. Sveto pismo bi bral na novo in se potapljal vanj z zrakom, ki ga je nadihal sedanji papež.

Zakaj tega nisem prebral doslej?

Zakaj tega nisem v svetem pismu razumel in videl sam? (Sem pa čutil, to pa že lahko rečem.)

***

Me je pa radijski Blaž, precej slučajno in tako rekoč mimogrede spomnil, da obstaja še ena »poslovenjena« različica besedila. Pripravil (in na svoji spletni strani objavil) ga je Jurij Dobravec (PDF 978 KB) »iz razumevanja vsebine, kakor je ta razvidna iz poglobljene primerjave jezikovnih različic v angleškem, španskem, italijanskem, poljskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Čeprav se posamezni izrazi ali prevodne rešitve v posameznih primerih naslanjajo na uradni slovenski prevod Marije in Pavla Bratine (Družina, 2015), je sedanje besedilo v osnovi razlagalno in pripravljeno povsem na novo.«

In tudi Dobravec je v spremnem besedilu zapisal: »Opazno je, da je celotno okrožnico prebralo malo ljudi, saj celovite komentarje ali korenite spremembe morda lahko pričakujemo šele v naslednjih desetletjih. Okrožnica pravzaprav kliče po obsežni razlagi, ki ne bo analitična, ampak sintetična, verjetno pa kar v praksi. To je prihodnost.«

V tem klicu – to je prihodnost – se mu z veseljem in iskreno pridružujem.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !