VODNO RAVNOVESJE – MED PRITISKI IN NARAVNIMI ZMOŽNOSTMI (2)

Urednik Planinskega vestnika je že pred leti prestopil tisto mejo, ki loči uspešnega urednika od škodljivca, ki uničuje lastno kulturno institucijo.

S kršenjem avtorskih pravic je dokazal, da je sovraštvo močnejše od zakonitosti poslovanja. In ko je bil stisnjen v pisunski kot in je bil primoran objaviti popravek, je to naredil kot otrok, ki pred starši želi skriti omočeno spodnje perilo.


Sporočilo bralcem, vredno Twitterja. (zaslonska slika Planinskega vestnika)

Opravičilo, ki to ni (v skladu z zakonom o medijih ter pravico do popravka), pove o uredniku več, kot si je želel. Ker ni izvedel, na znak natančno, da sem polovico članka prispeval jaz, si je kratko malo nepreverjeno izmislil (zlagal!) obseg »nekaj besed«, v trmasto užaljenem besu pa narobe napisal priimek spoštovane soavtorice Špele. Predvsem pa: ni šlo za članek o CIPRI, temveč za članek Vodno ravnovesje – med pritiski in naravnimi zmožnostmi o problematiki voda v slovenskih gorskih območjih.

Častni kodeks slovenskih planincev zardeva in se sramuje samega sebe.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !