SPOSOJENO. IN VRNJENO. (5)

(Gradivo za inštruktorski tečaj. Prosim in hvala!)


Robne stvari najbolj izostrijo sliko dogajanja. (Fotografija: Borut Peršolja)

Mediji so po novinarski konferenci Triglavskega narodnega parka med drugim tudi poročali:

- »Med novostmi je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.«

Pa si jih podrobneje poglejmo:

Takoj se zastavi uvodno vprašanje, zakaj je bilo ob številnih obstoječih kodeksih ravnanja/obnašanja v naravi/gorah

(Obisk v naravi, Častni kodeks slovenskih planincev, Zavod RS za varstvo narave, Odgovorno in varno čez planinske pašnike …) ter izoblikovanimi lastnimi pravili obnašanja v TNP treba pripraviti nove »praktične napotke«?

Predvsem je treba ves čas, stalno in inovativno, predstavljati in utrjevati obstoječa pravila obnašanja v TNP!


To ni opozorilna tabla. To je poziv k akciji! (Fotografija: Borut Peršolja)

***

- »10 praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka«
Že v naslovu se odpirajo naslednja vprašanja:
- zakaj deset napotkov, če pa jih je v besedilu več (na primer v istem napotku kampiranje/kopanje in oprema/odpadki)?
- zakaj napotki (//kar pojasnjuje ali svetuje), če pa so med njimi tudi štiri prepovedi?
- zakaj »praktičnih« napotkov?; ali obstajajo tudi nepraktični napotki?
- zakaj »skrbno«, če pa že »odgovorno« vključuje tudi skrbnost; //odgovóren: ki zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost;
- zakaj zgolj narave TNP, če pa je naloga TNP »ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostni razvoj«?

Gradivo pa v celoti spregleduje podnebne spremembe, ki že vplivajo tudi na vsakokratno aktivnost posameznika v naravi/gorah.


Močni nalivi povzročajo pokanje povrhnjice Zemlje. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Piktogram o rabi družbenih omrežij«
Piktogram, ki naj bi govoril o družbenih omrežjih, prepoveduje trganje rastlin. V svetu, zlasti v zavarovanih območjih, so že znani ustrezni piktogrami, celo opozorilni znaki/table, ki opozarjajo na različne vidike nevarnosti sebkanja. Problematika kulture sebkov oz. neznosnega, vsiljivega in za vsako ceno doseženega fotografiranja, še zlasti pa fotografiranja/snemanja iz zraka (s pomočjo dronov) je zelo pereča tudi v TNP. Med poskusi stvaritve sebkov je iz leta v leto več nepotrebnih smrti (žal tudi pri nas) – največkrat v vodi in pri padcih. “Killfi”, “ekstremni selfiji”, “smrti zaradi samovšečnosti” so postali odraz neodgovorne in vase zagledane popolne odtujenosti od narave.


Lep sem! (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Družabna ali družbena omrežja …«
Odgovor je v slovenski strokovni in jezikovni javnosti znan in dorečen – družbena omrežja.


Še lepša sem! (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Varno obiskovanje …«
Absolutne varnosti v naravi/gorah (pa tudi sicer v življenju) ni. Narava/gore vedno prinaša tveganje, pustolovščino. Tveganja ne moremo (pa tudi ne smemo!) izključiti, lahko pa ga v veliki meri obvladujemo. Namesto dovršne besede varno je zato bolje uporabiti nedovršno obliko, besedo varneje, saj pri tem ne gre za enkratno dejanje, temveč celoten proces kakovostne=varnejše izvedbe dejavnosti v naravi/gorah. Tako izključimo absolutno varnost, ki je v naravi/gorah preprosto ni in vpeljemo soodgovornost vsakega obiskovalca narave/gora za svoja dejanja in lastno varnost. Zato namesto: Varnega > Varnejšega obiskovanja.

In ne pozabiti: o nesrečah v naravi/gorah, zlasti s smrtnim izidom je treba medijsko poročati spoštljivo, zadržano in v luči narave ter odnosov, ki vladajo v njej.


Varnost v gorah je tesno povezana z znanjem o naravi. In največ nesreč v gorah, v katere so vpleteni otroci, je na igralih ob planinskih kočah. Ker narava sama po sebi ni dovolj igrivo igrišče … (Fotografiji: Borut Peršolja)

- »Nabiralništvo …«
V Triglavskem narodnem parku je dovoljeno nabiranje gob … > BOLJE: Samo v tretjem varstvenem območju Triglavskega narodnega park je dovoljeno nabiranje gob …

- »Pašništvo …«
Glej komentar na zgibanko Odgovorno in varno čez planinske pašnike.

- »Priprava na …«
»Eno ali večdnevni obisk narodnega parka načrtujemo glede na vreme, prometne obremenitve izhodišč, razpoložljivost parkirišč, čas, ki ga imamo na voljo in fizične zmožnosti.«

Priprava na eno ali večdnevni obisk/izlet/turo se bistveno razlikujeta!

Vse pa se začne z (gorniškim) znanjem, védenjem o gibanju in ravnanju v naravi/gorah ter o značilnostih narave/gorskega sveta. Aktivnosti v naravi/gorah se lotevamo le ustrezno usposobljeni in opremljeni, postopoma in z vajo. Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi. Pri izbiri ture upoštevamo svoje znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.


Zmedenost pojmov vodi v zmedenost organizacije. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Vreme …«
»… poleti je vreme v gorskem svetu zelo nepredvidljivo … V popoldanskem času so pogoste nevihte tudi v sončnih dneh.«

Ljubezen je zato enkratna, ker je vedno tudi nepredvidljiva.

Voda je tista, ki ustvarja vreme. V ozračju, ki nas obdaja, se neprenehoma nekaj dogaja. Gorsko vreme je bolj spremenljivo kot dolinsko, ni pa nepredvidljivo. Če smo dovolj pozorni (in imamo ustrezno znanje), lahko ob gibanju v naravi/gorah pravočasno prepoznamo pojave, ki so znanilci prihodnjih vremenskih dogodkov.

Vremenske napovedi za en dan vnaprej so zelo točne. Upoštevati moramo, da je lahko urnik dogajanja kljub vsemu drugačen od sprva napovedanega. Če je na primer poslabšanje vremena napovedano za popoldne, in ga takrat še ni bilo, obstaja verjetnost, da bo poslabšanje prispelo zvečer. In obratno: če je poslabšanje napovedano za popoldan, lahko fronta prehiti napoved, in naše kraje doseže že zgodaj dopoldan.


Sahara na obisku. (Fotografija: Borut Peršolja)

V naravi ni nič stalnega – razen spreminjanja. Zato prav z izleti na najboljši način spoznavamo in raziskujemo te spremembe. Dejavnosti v naravi načrtujmo vse leto in tako skrbimo za stalno in redno gibanje. Doma naj nas ne zadrži vreme, ki ni sončno. Oblačnost, veter, dež in sneg so izvirne vrednote slovenske pokrajine, ki nam omogočajo kakovostno gospodarjenje z naravnimi viri in udobno bivanje. V številnih delih sveta padavin ni ali pa jih je zelo malo. V Sloveniji imamo od 90 do 130 padavinskih dni na leto. Sprejetje nesončnega vremena kot vsakdanjega in neobremenjujočega je pomembno v vsakdanjem življenju. Še zlasti je navajanje na različne vremenske razmere pomembno, ko načrtujemo večdnevno bivanje v naravi/gorah.

Če med letom vse dejavnosti v naravi izvajamo samo v idealnih razmerah, imamo med daljšim deževjem z organizacijo življenja in vzdrževanjem dobrega razpoloženja veliko težav. Zato se čim bolj pogosto odpravimo v naravo, tudi v dežju, megli, snegu z dežnikom v roki.

Od tod sklep: nismo slabo pripravljeni samo na nepredvidljivo, odzvati se ne zmoremo/znamo niti na verjetne, celo zelo verjetne situacije. In vsemu temu smo priča tu, v bogati dediščini kao zahodnega racionalizma, kjer smo ponosni na svoj tehnološki razvoj; a smo dolgoročno tudi samouničujoče žrtve kratkoročnih ekonomskih interesov.

- »Parkiramo …«
Parkiramo na javnih parkiriščih in uporabljamo javni potniški promet. > BOLJE: Uporabljamo javni potniški promet, parkiramo na javnih parkiriščih in …

- »Voda …«
Voda je v napotkih omenjena dvakrat (»enako pomemben kot voda …«, »… imejte zadostne količine vode«). Imam občutek, da bo letošnje poletje zelo poučno in prelomno … Večina stalnih izvirov nad dnom dolin je že sedaj suhih. Voda bo v planinskih kočah, kjer je že sedaj izjemno draga, postala cenovno težko dosegljiva dobrina …


Evolucija ima tudi stranske, suhe rokave. (Fotografija: Borut Peršolja)

- »Večdnevni …«
»Večdnevni pohod …« > Izlet, pohod, tura imajo v gorništvu natančne pomene. V Triglavskem narodnem parku gre pri večdnevnih dejavnostih po vsej verjetnosti za turo in ne za pohod.

»rezervna in zimska oblačila« > BOLJE: topla oblačila

- »Varnost za psa …«
»Če se na pot odpravimo s psom, izberimo pot, ki bo zanj varna.«

Lepo je, da poskrbimo za varnost hišnih ljubljencev. Neprimerno, skoraj perverzno pa je, da beseda varnost v povezavi z njegovim lastnikom, obiskovalcem narave/gora, ni niti omenjena …

***

Projekt VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, spremljam z mešanimi občutki. Eden od njih me namreč navaja k sklepu, da je projekt pomembnejši sam po sebi, kot pa dolgoročna vpetost v razvoj Triglavskega narodnega parka.

O tem pa v naslednjem prispevku.

***
SPOSOJENO. IN VRNJENO. (4)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (3)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (2)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (1)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !