INTELIGENTNA, A UPAM DA, SUHA VEJA MIŠLJENJA

James Lovelock, Brian Appleyard (prevod Samo Kuščer):
Novacen: prihajajoča doba hiperinteligence

UMco 2021: 176 strani, ISBN: 978-961-7050-67-7, cena: 19,90 €

Knjigo sem od založbe UMco dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.

(Številka v oklepaju je navedba strani v knjigi.)

***

Častitljivi James Lovelock, avtor teorije o živečem in odzivnem planetu Gaji, novem pogledu na življenje na Zemlji, je – v letu pred epidemijo novega koronavirusa – dočakal več kot sto let. Angleški naravoslovec, okoljevarstvenik, publicist in futurist, kot ga označuje Wikipedija, »najbolj vpliven pisec po Darwinu«, znanstveno fantastiko (ne, nisem njen ljubitelj – ne v knjižni, ne v filmski obliki!) spreminja v resnični življenjski cikel planeta.

Lovelockova ideja Geje je bila raziskati, kako živa bitja spreminjajo in uravnavajo okolje na planetu kot celoti. (Za Naso je odgovarjal na navidez preprosto vprašanje: »Bi se dalo iz sestave in razmerja plinov v ozračju planeta določiti, ali je na planetu življenje?«) Hipoteza o Gaji pravi, da živa bitja vplivajo na uravnavanje stanja podnebja na planetu, da ta ustreza pogojem, ki so ugodni za življenje. Živi organizmi naj bi bili s pomočjo mehanizmov, ki so jim na voljo, udeleženi pri uravnavanju podnebja na planetu. V kakšni meri hipoteza drži, je danes še odprto vprašanje. (Ni pa nobena skrivnost, da je Gaja vzpodbudila številna okoljska gibanja, ki so teorijo razumela marsikdaj precej po svoje. Priznam, da se je v mladosti dotaknila tudi mene in mi morda pomagala razviti naravovarstveni del mojih aktivnosti.)

Njegova življenjska popotnica (ob neki priložnosti je kot dojenčka celo pestoval kasneje znamenitega fizika Stephena Hawkinga) ob izteku tuzemskosti je novacen. Gre za novo geološko dobo (po antropocenu), ki bo zaznamovala prihodnost Zemlje. Po njegovem mnenju je nastanek življenja na Zemlji, v vsem vesolju, nekaj unikatnega. Približno štiri milijarde let od prvih živih organizmov pa – v primerjavi s štirinajstimi milijardami, kolikor naj bi bilo staro vesolje – dokaz, koliko časa je potrebnega, da se razvijejo živa bitja, ki se zavedajo samih sebe, obenem pa imajo tudi možnost opazovanja sveta in vesolja. (Zato je tudi suvereno prepričan, da drugega življenja v vesolju ni in ga ne more biti.)

»Razumeti moramo, da smo še vedno zelo primitivna bitja. Neznansko veliko je vsega, kar je mogoče še odkriti o vesolju, verjetno pa je še veliko več nedojemljivega, česar ne bomo mogli nikoli razumeti. Zaradi neustavljivo močne želje po gotovosti, ki se je verjetno razvila v obdobju, ko so ljudje živeli kot lovci in nabiralci, je lahko informacija, ki smo jo pridobili o svetu in vesolju, versko, v novejšem času pa tudi politično obarvana, vendar sem prepričan, da to ni zelo pomembno. Ko postajamo modrejši, namreč vse laže razločujemo bisere od blata, v katerem ležijo.«

Ljudje smo že tako spremenili okolje na Zemlji (zlasti vidno v zmanjšani biotski pestrosti, v povzročenih podnebnih spremembah …), da naj znanstveniki predlagajo uvedbo nove geološke dobe, v kateri smo ljudje ena od ključnih sil, ki vplivajo na dogajanje v naravi. Vendar vpeljava novocena (po antropocenu) kot nove geološke dobe ni samo strokovno/znanstveno vprašanje geologije, ampak bistveno širši problem, ki na novo postavlja odnos med človekom in naravo.

Jedro že minulega antropocena, je trenutek, ko smo ljudje začeli uskladiščeno sončno energijo uporabljati za koristno delo (na primer nafto v motorju za notranje izgorevanje). Pred tem so organizmi s kemičnimi procesi fotosinteze svetlobo pretvarjali v kemično energijo. Naslednja stopnja bo, napoveduje Lovelock, novacen, med katerim se bo sončna energija pretvarjala v informacijo. Roboti, kiborgi in drugi »produkti« umetne inteligence so/bodo novi otroci Sonca (ne pa na primer hipiji …).

Lovelock (vse življenje je bil tako imenovani samostojni znanstvenik, preživljal se je s tantiemami od patentov in honorarji od podjetij ter ministrstev) prepričljivo opisuje, da lahko planet pred boleznijo, ki bo po njegovem prepričanju močno prizadela človeštvo, reši le zaupanje v znanost in tehnologijo. Zato tudi odločno zagovarja uporabo jedrske energije, ki po njegovo edina lahko prepreči, da Zemlja zboli za boleznijo, ki lahko traja dolgih 100.000 let.

***

Hm, po navadi se hitro ogrejem (bi moral v teh pregretih časih napisati ohladim?) za prepričljive znanstvene zgodbe, ki imajo v mejah mojega razumevanja glavo in rep, oboje pa je podprto s hrbtenico vzrokov, posledic, dokazov … Ta knjiga me je na koncu pustila hladnega z idejo, da naj se (pre)pustim umetni inteligenci, ki bo – bolje od človeka – uravnala planet, življenje na njem in njegovo razmerje do ostalih planetov v vesolju.

»…, da elektronska bitja ne morejo nastati iz drobirja zvezd.«

»Postali jim bomo starši, vendar jim nikoli ne bomo povsem enaki.«

»Videli nas bodo verjetno podobno, kot mi gledamo na rastline – kot bitja, ujeta v izjemno počasen proces zaznavanja in dejavnosti.«

Seveda se strinjam – v to me žal prepričujejo vsakodnevni dogodki – da bi ljudje morali delovati racionalneje. Za to si, zlasti na področju gorništva, ves čas prizadevam tudi sam. A neodgovorno početje posameznikov, družbenih skupin, političnih grupacij in celo držav me ne odvrača od tega, da bi še naprej verjel v dobro, poštenost in kakovost življenja. Pri tem umetno inteligenco vidim le kot tehnološko podporo razvoju, ne pa kot razvoj sam po sebi.

Smo, kar smo.

Sprva sem mislil knjigo odsvetovati za branje. Pa sem si premislil: knjigo je treba NUJNO prebrati, za vsak primer …

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !