SPOSOJENO. IN VRNJENO. (4)

(Gradivo za inštruktorski tečaj. Prosim in hvala!)

Množičnost obiska slovenskih gora je velik problem. Vsakomur je jasno, da se spremembe v široki problematiki obiskovanja narave/gora dogajajo. Še več: dogajajo se celo zelo hitro – hitreje od pričakovanj, ocen in napovedi.

Dogajanje opazujemo od zunaj in od znotraj. Ob tem smo razcepljeni: smo del realnosti, a hkrati gledamo nanjo, kot da obstaja še nek (navidezni) zunanji pogled. V resnici zunanjosti ni več in edina pot do sprememb je pot od znotraj.


Zakaj hodimo v gore? (Fotografija: Borut Peršolja)

Vključenost namišljenega zunanjega pogleda je namreč tista, ki preprečuje (!), da se nič ne spremeni: vemo, da je tako, a vse kar počnemo, počnemo tako, da se pokaže, da tega ne vemo zares. Pokaže se, da v videno, občuteno, zaznano ne verjamemo zares. Problem ni ta vednost sama po sebi, temveč zanikanje vednosti v smislu: ja, vemo, da imamo ta problem, zdaj pa se moramo prilagoditi! (Prilagajanje nikakor ni rešitev. Na dolgi rok gre za spiralo, ki celotno dogajanje vleče samo še navzdol. Prilagoditev tudi ni socialna kategorija, temveč kategorija »privilegirancev«, izbrancev. Prilagodili se bodo zlasti lastniki zemljišč in najbogatejši, tisti, ki lahko …)

Gre za nenehno utajevanje realnosti, ki se izvaja v imenu namišljenega dejstva, da vse vemo in s tem ustvarimo nov vtis, da smo tako rekoč že vse naredili. Prav ta vednost nam preprečuje, da bi videli, da dejansko v resnici, ne verjamemo. Več kot je informacij, manj je vednosti. Pod črto to pomeni, da problema v resnici ne poznamo ZARES. Ali pa ga preprosto ne jemljemo dovolj ZARES.

***

V zgibanki Smer TNP (december 2020) glede »Ukrepov in orodij za učinkovito usmerjanje obiska« beremo:

»- informiranje in izobraževanje obiskovalcev, turističnih ponudnikov in lokalnega prebivalstva,
- ureditev informacijskih točk in postavitev informacijskih tabel,
- priprava vsebin za interpretacijo naravne In kulturne dediščine,
- oblikovanje novih atraktivnih in inovativnih turističnih produktov,
- spodbujanje obiska alpskih dolin in prelazov brez osebnega vozila – peš, s kolesom ali z javnim prevozom.«


Naslovnica zgibanke Smer TNP.

V tem TNP-institucionalnem sistemu upravljanja z obiskom je zaznati vrsto pomanjkljivosti:
- (Gorniško) usposobljeni obiskovalci so popolnoma spregledani. Ne, ne gre za informiranje, ki mu sledi zgolj hitro pozabljiva ozaveščenost. Gre za pomen vzgoje in izobraževanja (=naučenega) ter različnega usposabljanja (z znanjem, veščinami in izkušnjami) na dolgi rok, vseživljenjsko. Zlasti v uradnem šolskem sistemu uveljavljenih oblik gostovanja otrok in mladostnikov v naravi/gorah (športni dnevi, šole v naravi, dnevi dejavnosti …) in aktivnih učečih oblik (izleti, tabori …) v okviru prostovoljskih organizacij (taborniki, skavti, gorniki …), katerih delež in pomen je v resnici neprecenljiv.
- Enako velja tudi za vlogo vodnikov (različnih vrst; tudi glede na (ne)pridobitnost), tistih, ki v naravo/gore vodimo skupine obiskovalcev. Naša vloga je izjemno velika in se začne že s premišljenim načrtovanjem obiska (časovnim, prostorskim, številčnim, organizacijskim, logističnim …).
- Izrazito problematična je ureditev novih informacijskih točk in postavitev novih informacijskih tabel. Kdaj informativna tabla postane moteč dejavnik v pokrajini, da ne rečem, da jo celo onesnažuje? V dobi digitalizacije in mehkih oblik posredovanja informacij, je ta fizična, statična, neodzivna oblika komuniciranja z obiskovalci zares uporabna samo še malo kje (in malo kdaj ZARES). Postavljanje usmerjevalnih tabel je del nepotrebnega procesa urbanizacije gorskega sveta.
- In na koncu pridemo do »oblikovanja novih atraktivnih in inovativnih turističnih produktov …« Zelena, sproščena, aktivna promocija obiskovanja narave/gora zahteva kritičen razmislek in sodelovanje ZARES VSEH deležnikov – tistih, ki obiskovalce vabijo in gostijo, tistih, ki jih rešujejo in tistih, ki jim ostajajo problemi. Destinacijski, s strani države sponzorirani pohodniški turizem, ni samo poledica, temveč je eden ključnih vzrokov, da tovrstni problem sploh imamo …

***

Triglavski narodni park je z nenavadnim vabilom, z glavo PZS (=Pohodniška zveza Slovenije), na začetku junija, pred poletno sezono vabil na novinarsko konferenco. Poglejmo originalna ključna sporočila in kako so jih razumeli in svojim bralcem razložili mediji.


Vabilo na novinarsko konferenco TNP.

- STA, 3. 6. 2022
Avtor: tzu/zc, Nadaljujejo se prizadevanja za usmerjanje obiska v TNP

- »Projekt VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.«

- »Med novostmi je skupek desetih praktičnih napotkov za odgovorno in skrbno obiskovanje narave Triglavskega narodnega parka.«

//O tem več v nadaljevanju oziroma v samostojnem prispevku.

- »Začeli so tudi s telemetričnim spremljanjem živali prek GPS oddajnikov, s katerimi so opremili pet divjih petelinov in tri belke. Izkazalo se je, da se divji petelin izogiba planinskim potem, zato je uveljavitev mirnih območij, ki usmerjajo ljudi na uporabo obstoječih poti, zelo pomemben ukrep, je ocenil Arih. Prepričan sem, da bo večina obiskovalcev razumela, da je ohranitev teh karizmatičnih vrst, s katerimi se lahko pohvalimo, tako pomembna, da se bodo pripravljeni odreči svojemu interesu nabiranja borovnic in gob na teh nekaj 100 hektarjih Pokljuke,” je o uveljavljanju mirnih con dejal Arih.«

// V sporočilu za javnost Za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka prilagajamo svoje navade TNP navaja: »Vmesne analize telemetričnih oddajnikov na osebkih divjega petelina kažejo vpliv prisotnosti obiskovalcev na njegovo gibanje. Izogiba se planinskim potem na razdalji več kot 150 metrov, poleti in jeseni pa se spusti tik pod gozdno mejo.«

Gre torej za to, da so koridorji (=planinske poti), ki omogočajo souporabo pokrajine in sobivanje živali in ljudi, izjemno pomembni. Problematično je neusmerjeno, nekontrolirano gibanje obiskovalcev »v strelcih« in nabiralniško gibanje v gozdu »čez drn in strn«.

- »Zavod za ribištvo Slovenije medtem nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera, ki ga izvaja že tretje leto zapored. Miha Ivanc iz omenjenega zavoda je pojasnil, da so do letošnjega leta iz jezera pobrali že skoraj 18.000 rib.«

//Niti besede pa ni o problematičnem, neustreznem, prekrškovnem/kaznivem, onesnaževalnem večdesetletnem delovanju Koče pri Triglavskih jezerih! Koča bi v letošnji sezoni morala ostati ZAPRTA!

- Delo, 8. 6. 2022
Simona Bandur, Najpomembnejše je umirjanje prometa


Članek v Delu z zamujenim naslovom.

- »Najpomembnejše je umirjanje prometa«

//Ne, najpomembnejše ni umirjanje prometa, saj je ta že posledica odločitve posameznika, ki želi svoj delovni, predvsem pa prosti čas preživeti v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka. Začeti je treba na začetku – pri načrtovanju, pri vzklili ideji, pri skorajšnji odločitvi in motivih, ki vplivajo na vedenje in opredelitev posameznika. V digitaliziranem svetu je z ustreznimi aplikacijami za najavo obiska ali rezervacijo prostega termina možno še pred »umirjanjem prometa« odločilno in pomembno vplivati na tok obiska.

Za vse pa vedno velja: o obisku narave/gora je treba poročati pošteno in zadržano. Komercialna sporočila – narava kot kraljestvo svobode – so neumestna.

- Dnevnik, 15. 6. 2022
Petra Mlakar, Odgovorno v Triglavski narodni park


Članek v Dnevniku je bil podprt s fotografijo koče, ki škoduje naravi.

- »Kar okoli dva milijona ljudi vsako leto obišče Julijske Alpe in Triglavski narodni park. Partnerji obsežnega projekta Vrh Julijcev se trudijo, da bi različne vplive na okolje čim bolj omilili in s tem zagotovili obstanek naravnega bogastva na tem območju, obiskovalcem pa zagotovili prijeten obisk.«

// Okolje in narava nista sinonima. Okoljevarstvo pomeni varovanje človekovega okolja na vseh ravneh – ciljna skupina okoljevarstva je izključno človek. Ciljna skupina naravovarstva pa so vse druge vrste na planetu. Obe obliki varstva izvajamo ljudje. Zato si obe gibanji lahko nasprotujeta – zastopata povsem različne interese, ker so ciljne skupine različne.

- »Da bi obiskovalci bolje spoznali redke živalske in rastlinske vrste ter njihova edinstvena življenjska okolja, v šestih planinskih kočah vzpostavljajo informacijske točke s podrobnejšimi informacijami. Na njih bodo obiskovalci bolje spoznali značilnosti in navade divjega petelina, belke, gozdnega jereba, triprstega detla, kotorna in dveh vrst dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.«

//Zakaj zgolj v šestih planinskih kočah? Vse planinske koče v Triglavskem narodnem parku morajo biti njegovi glasniki, podaljšana roka, »kjer bog ven roko moli«.

- »Za ohranjanje življenjskega prostora divjega petelina v gozdnem prostoru so partnerji v projektu vzpostavili 19 mirnih območij.«


Samo konkurenca motivov? (fotografija: Borut Peršolja)

//O tem več v nadaljevanju oziroma v samostojnem prispevku.

- »Ozaveščeni obiskovalci so eden od ciljev Planinske zveze Slovenije pri tem projektu, zato bodo po besedah DP izobrazili več kot 70 varuhov gorske narave, doslej so jih že 370.«

//To z varuhi gorske narave je nedostojno, je totalen blef! PZS dvakrat prodaja ista gnila jajca! Ponavljam še enkrat: (gorniško) usposobljeni obiskovalci so popolnoma spregledani. Ne, ne gre za informiranje, ki mu sledi zgolj hitro pozabljiva ozaveščenost. Gre za pomen vzgoje in izobraževanja (=naučenega) ter različnega usposabljanja (z znanjem, veščinami in izkušnjami).

- »V sodelovanju s PZS bodo nadaljevali pridobivanje dovoljenj za nadgradnjo čistilne naprave v koči pri Dvojnem jezeru.«

//Niti besede pa ni o problematičnem, neustreznem, prekrškovnem/kaznivem, onesnaževalnem večdesetletnem delovanju Koče pri Triglavskih jezerih! Koča bi v letošnji sezoni morala ostati ZAPRTA! (So pa članek pospremili s fotografijo koče …

»Že res, da so pravila, ki jih uvaja projekt Vrh Julijcev, namenjena ohranjanju narave. Vendar bodo imeli dobrobiti od skrbnega in ozaveščenega načina obiskovanja Triglavskega narodnega parka tudi obiskovalci sami, saj se vanj odpravljajo prav zaradi njegovih posebnosti in miru, ki jim ga zagotavlja.«

//Kaj je to MIR v Triglavskem narodnem parku? Predvsem pa nikoli in nikdar ne pozabimo zakona, da je naloga TNP »ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostni razvoj«.

***

Lepota v naravi res ni merljiva (?), podoba gora pa ima dokazano, izpričano raziskovalni, preizkuševalni in (žal) predvsem neustavljivo vabljivostni pomen.


Naj bo res srčno in ne zgolj reklama. (Fotografija: Borut Peršolja)

Če v odlomku ribe zamenjamo z obiskovalci dobimo:

»Tudi letos se nadaljuje izlov obiskovalcev Triglavskega narodnega parka. Miha Planinec iz Zavoda za pohodništvo pravi, da je delo, ki poteka že tretje leto, zahtevno zaradi težko dostopne lokacije: »Izlov izvajamo z različnimi metodami, tudi z obilnimi naritniki, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti, a se v poletnem času na njih nabirajo zablodeli instagramarski obiskovalci. Tako postanejo naritniki obiskovalcem vidni in s tem neučinkoviti, zato jih moramo vsakodnevno čistiti.««

//V originalu: »Tudi letos se nadaljuje izlov rib iz Dvojnega jezera. Miha Ivanc iz Zavoda za ribištvo Slovenije pravi, da je delo, ki poteka že tretje leto, zahtevno zaradi težko dostopne lokacije: »Izlov izvajamo z različnimi metodami, tudi z zabodnimi mrežami, ki so se izkazale kot najbolj učinkovite, a se v poletnem času na njih nabirajo alge. Tako postanejo ribam vidne in s tem neučinkovite, zato moramo vsakodnevno čistiti mreže.«

Se nadaljuje!

***

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (3)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (2)

SPOSOJENO. IN VRNJENO. (1)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !