VODNO RAVNOVESJE – MED PRITISKI IN NARAVNIMI ZMOŽNOSTMI

(Na prošnjo Planinskega vestnika smo v CIPRA Slovenija aprila pripravili prispevek o pomenu vode v gorskih območjih. V majski številki Planinskega vestnika je znotraj prispevka Vodne novice izšla precej skrajšana različica članka, ki z avtorji predhodno ni bila usklajena. Uredništvo Planinskega vestnika je tudi samovoljno izbrisalo mene kot soavtorja članka.

Za razumevanje dejanskega odnosa Planinskega vestnika in PZS (=Pohodniška zveza Slovenije) do gorske narave je treba NUJNO prebrati tudi uvodnik Moč gore.

Celoten članek treh avtorjev je na svoji spletni strani objavila CIPRA Slovenija).

***

Špela Berlot, mag. Borut Peršolja, dr. Matej Ogrin – CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp

Z Ognjem v Alpah, tradicionalnim mednarodnim dogodkom CIPRE, ki ga obeležimo vsako leto drugo soboto v avgustu, opozarjamo na okoljske in razvojne probleme v Alpah. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo na občutljivost alpskega prostora. Zadnja tema Ognja v Alpah je bila prav vodno bogastvo v Alpah.

Vodne razmere v Alpah se zaradi podnebnih sprememb in vedno večjih družbenih pritiskov spreminjajo. Soočamo se s pojavom suš in pomanjkanjem kakovostnih vodnih virov, kar vpliva na družbo in ekosisteme. Alpska skupnost se prvič sooča z vodnim neravnovesjem, ki se kaže v pomanjkanju razpoložljive vode za potrebe kmetijstva, turizma, energetike in tudi oskrbe s pitno vodo[1].


Planinski vestnik v letošnji majski številki prinaša pomembno temo. A ravnanje uredništva kaže, da umazana voda izvira še kje drugje, na samo v dolini.

Kdo onesnažuje?

Število obiskovalcev v Alpah narašča, saj regija poleg bogate naravne in kulturne dediščine, omogoča pobeg pred vročinskimi valovi v nižinah. Alpske skupnosti se zaradi povečane porabe vode in proizvodnje odpadnih voda že srečujejo s preseženimi nosilnostmi zmogljivostmi gospodarske javne infrastrukture. Hkrati so presežene tudi nosilne zmogljivosti okolja, poleg tega je raven samočistilnih sposobnosti voda v slovenskem alpskem svetu skromna[2], na kar pri CIPRI Slovenija opozarjamo že dlje časa. Problematično je predvsem upravljanje z odpadnimi vodami, ki je v dolinah načeloma urejeno. Ravnanje z odpadnimi vodami v visokogorju je zahtevnejše, vendar ključno za ohranjanje vodnih virov in ekoloških funkcij vodnih teles.

Zadnje študije so ponovno dokazale (na kar številni opozarjajo že desetletja), da se odpadne vode s Koče pri Triglavskih jezerih izcejajo neposredno v Dvojno jezero[3][4] ter tako dokazano prispevajo k onesnaženju vodnega vira in tudi evtrofikaciji Bohinjskega jezera. Prav tako so raziskovalci Geografskega inštituta Antona Melika in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU s sledilnimi poskusi izcejanja vode iz Triglavskega ledenika potrdili podzemne povezave z izviri Triglavske Bistrice v dolini Vrat ter odkrili povezave tudi na bohinjsko stran. To pomeni, da se v obe smeri verjetno izcejajo neprečiščene odplake iz greznice Triglavskega doma na Kredarici. Oba vira onesnaženja predstavljata okoljsko grožnjo, ki jo je treba čimprej rešiti.

Podobno je na kraški Veliki planini. Počitniške koče so nedvomno del problema onesnaževanja kraških voda[5], ki pa obsega še razmeroma obsežno kmetijsko rabo tal, ostalo turistično souporabo območja Velike planine (planinski koči, gostilne, obiskovalci) in nastajajočo stalno poselitev oz. bolj ali manj spontano urbanizacijo občutljive pokrajine. Kamniški jamarji so na podlagi opravljenega vzorčenja in laboratorijske analize podatkov o kakovosti pitne vode leta 2019 opozorili, da prej omenjene dejavnosti uničujejo pitno vodo 20.000 ljudem. Največ nečistoč v vodi odkrijejo poleti, ko Velika planina zaživi v vseh ozirih. Takrat je v vodi zaznana večja koncentracija Esherichia Coli (bakterije, ki se normalno nahaja v debelem črevesu toplokrvnih organizmov) in nitratov. Odgovorni odločevalci, ki jim že desetletja ustreza brezbrižnost različnih deležnikov in neusklajena souporaba tega izjemnega gorskega sveta, so bili že večkrat jasno naslovljeni.

Sledi izguba vodnega ravnovesja?

Zaradi spremembe v padavinskem režimu – več dežja in manj snega – in višjih temperatur v prihodnosti pričakujemo poslabšanje vodnih razmer. Zato bo ravnanje z vodo še pomembnejše. V primeru pomanjkanja bodo onesnaženja vodnih virov imela toliko bolj negativen vpliv na oskrbo in zdravje ljudi. Zato moramo poskrbeti, da vse znane vire onesnaženja voda v visokogorju čimprej uredimo.

Kakovost kraških vodnih virov najbolj ogrožajo:
- greznice, iz katerih odpadne vode neovirano pronicajo v podzemlje, zlasti na večjih, strnjenih območjih počitniških hiš,
- odprta gnojišča pastirskih koč z izpusti izcedne vode (z ostanki čistil molznih strojev) in pašne površine, kjer se pase po sistemu čredinke (krave so na paši, zamejeni z električnim pastirjem, ves čas – 24/7; tradicionalna paša, kjer živina prenočuje s pastirjem, izginja, krave ostajajo zunaj tudi ponoči in v nevihtah, zato v hladnih dneh potrebujejo bistveno večji vnos hranil, kar pomeni večjo prepašenost površja; ne zdravi se več zgolj posamezne bolne živali, temveč se veterinarska zdravila preventivno dajejo celi čredi; ostanke zdravil (npr. antibiotikov) je zato že zaznati v analiziranih vzorcih vode v dolini),
- motorna, kurilna olja in kemična barvila, nenadzorovan osebni in tovorni promet, promet gradbene mehanizacije in nenadzorovani izpusti olj in goriv,
- neustrezne čistilne naprave planinskih koč oziroma njihovo neustrezno delovanje.

[1] Sušnik, Vlahovič, Žun, 2021. Suša leta 2020 alpskem prostoru. UJMA, 34-35,138-151.
[2] Špes in drugi, 2002. Študija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija). Geographica Slovenica, 35, 1-2.
[3] Atanasova in sod., 2022. IZBOLJŠANJE STANJA NARAVNE VREDNOTE DVOJNO JEZERO – PRIPRAVA IDEJNEGA PROJEKTA ZA ZMANJŠANJE VPLIVA ODPADNE VODE IZ PLANINSKE KOČE.
[4] Peršolja, 2018. Ogenj, v Alpah, ki gasi jezero.
[5] Peršolja, 2021. Zabavišče interesov.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !