ŽIVETI ALI PONESREČITI SE V ALPAH?

(V torek, 1. marca 2022 bo ob 19. uri videokonferenčni pogovorni večer CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp v ciklu Živeti v Alpah na temo Varnost v gorah. Na njem bova sodelovala z dr. Iztokom Tomazinom.)

***

»To je izjemno težko, kompleksno vprašanje. Mislim, da če jih take nesreče, take tragedije, ki so objavljene in analizirane v vseh vodilnih medijih, če jih ne prepričajo … Mislim, da kaj dosti drugih, bolj učinkovitih načinov verjetno ne obstaja.«
dr. Iztok Tomazin, zdravnik – gorski reševalec, na vprašanje novinarke Rosvite Pesek o tem, kako spremeniti odnos obiskovalcev gora, kako jih prepričati naj gredo v Planinske šole, naj najamejo vodnika

»Vedno sugeriramo, predlagamo, prosimo, moledujemo, kako naj izbirajo pohode, ture vsi obiskovalci gora … Včasih, ko se pogovarjamo o teh številkah, ko dajemo nasvete, se sprašujemo, ali je sploh še smiselno opozarjati? Saj konec koncev, a sploh še kdo posluša?«
Toni Smolej, predsednik Komisije za letalsko reševanje GRZS, o nemoči ob velikem številu nesreč v gorah s tragičnem izidom

***

Besede, ki jih je Iztok Tomazin v živo zbrano izrekel v Odmevih (Tragičen teden v gorah, TV Slovenija, 19. 1. 2021), zarežejo. Iztokovih besed ne jemljem kot vdanost v usodo, kot metanje puške v koruzo, kot kakšno oportunistično jebivetrstvo. Iztokove besede jemljem kot natančno diagnozo stanja do katere je prišel v mednarodno verificiranem standardiziranem diagnostičnem postopku, ob izjemno metodičnem velikem številu ponovitev nesrečnih dogodkov in s prepričanostjo lastnega znanja, izkušenj in očividstva.

Bil je tam, na licu mesta, bil je zraven, dihal je … Ne da bi temu namenil posebno pozornost se je z vrha poslovil z mislijo, da še pride.

Besede, ki jih je Toni Smolej v živo roteče izrekel na videokonferenčni novinarski konferenci (O reševanju v gorah, Ministrstvo za obrambo, 24. 1. 2022), zarežejo. Tonijevih besed ne jemljem kot izpoved poraženega, kot očetovski očitek nevzgojenemu sinu, kot zelo razširjeno kavč iskanje pozornosti. Tonijeve besede jemljem kot natančen opis stanja do katerega je prišel ob številnih zahtevnih reševanjih v slovenskih gorah, ob izjemno nazornih statističnih podatkih o številu nesreč v gorah in s prepričanostjo izjemne predanosti, prostovoljstva in reševalskega tovarištva.

Bil je tam, na mestu nesreče, bil je zraven, soodločal je … Ne da bi to sploh opazil se je znašel v plazu velikega števila neusposobljenih obiskovalcev z mislijo, kako priti ven, na površino in zadihati.

***

Nemoč ob velikem številu nesreč v gorah s tragičnem izidom (ne samo tisti januarski vikend, ne samo v januarju 2022, ne samo v lanskem letu …) traja že predolgo. Dejstva so neizprosna. Preživeli v nesrečah, s končanim procesom hospitalizacije in okrevanja, številni s trajnimi posledicami, ki znižujejo kakovost življenja, so družbeno večinoma neme priče. Zgodbe družin umrlih v gorah, njihovi psihološki, vedenjski, socialni odzivi in obnašanje širše skupnosti ostajajo večinoma prezrti.

Obremenitve reševalcev in reševalk so, v pogojih deljenega prostovoljsko/profesionalnega okvira delovanja, izjemno velike. Te dobesedno silijo reševalce (kar je tudi v sozvočju z duhom časa, ki ga živimo) k osebnim odzivom na družbenih omrežjih. Poglobljenih, strokovnih, celovitih analiz dogajanja žal ni veliko, vsekakor pa jih je manj kot zapisov na družbenih omrežjih. Tudi če se jih kdo želi lotiti so vhodni podatki izjemno, izjemno skromni. (Govorim na primer o policijskih poročilih s kraja gorske nesreče, o analizi gorniškega življenja, usposobljenosti ponesrečenega, o golih dejstvih stanja, uporabe in obnašanja opreme, o stvarnih okoliščinah vremena, razmer, tovariške pomoči …)

***

Zakaj se nekatere skupnosti na nevarnost odzovejo učinkoviteje kot druge? Nove sociološke raziskave opozarjajo na pogosto spregledan dejavnik: obstajajo pomembne razlike v odzivu posameznih družb na nevarnost. Nekatere države imajo dobro razvit obrambni odziv, ki se je izoblikoval v stoletjih spoprijemanja s kroničnimi boleznimi, vojaškimi vdori, naravnimi nesrečami in drugimi grožnjami. Navzven se pokažejo kot sposobnost ljudi, skupin in posameznikov, da upoštevajo navodila. V družbah, kjer takih in podobnih nevarnosti ni bilo veliko, se tak odziv žal ni razvil.

Družbena pravila so živčevje nacionalnih držav. Države, kjer ljudje dosledno spoštujejo pravila družbenega vedena, lahko obveljajo za stroge. Države, kjer so taka pravila le ohlapno določena, nasprotno cenijo posameznikovo ustvarjalnost in svobodo.

Ameriški antropolog Pertti Pelto je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja v delu o temeljnih kulturnih vzorcih vpeljal pojma tako imenovane stroge in popustljive družbe. Trdnost družbenih norm je raziskoval pri 20 tradicionalnih skupnostih povsod po svetu. Iz njegovih izsledkov izhaja, da družbe seveda niso enovit organizem. V vsaki so področja, kjer je upoštevanje pravil doslednejše in bolj sproščeno. Na to navadno ne vplivajo hipne spremembe, temveč se taka ureditev ohranja daljši čas. Strožje upoštevanje norm v času ogroženosti pa je pomembna prilagoditev, ki skupnostim pomaga, da se uskladijo in preživijo.

V Sloveniji smo z mitologizacijo nacionalne zgodovine in nacionalnih simbolov ustvarili vzdušje, da so gore, gorništvo, Triglav del identitete slovenskega naroda. Politika je z izrabo dogajanja ustvarila mišljenje, da so gore prijazne in lepe, da so prostor sproščenega druženja in da je idiličnost nekaj, kar mora vsakdo izkusiti za vsako ceno.

Spektakularni „FUN&ACTION“ turizem!

***

Naj zapišem ponovno: prav vsak, čisto vsak ukrep, vsako dejanje, vsaka akcija, ki izboljšuje varnost v gorah je koristna, hvalevredna. Varnost v gorah je področje, ki nima omejenega roka trajanja in ki nima končnega dejanja.

Zato že leta pripravljam, predstavljam in predlagam v sprejem Nacionalni program varnosti v gorah.


(Fotografije: Borut Peršolja)

***

V torek, 1. 3. 2022 bo ob 19. uri videokonferenčni pogovorni večer CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp v ciklu Živeti v Alpah na temo Varnost v gorah. Na njem bova sodelovala z dr. Iztokom Tomazinom.

Gostiteljica Katarina Žakelj napoveduje pogovor, ki bo osvetlil problematiko:
- Slovenija se vedno bolj promovira kot dežela gora, vanje zahaja vedno več obiskovalcev. Vendar razmere v gorah niso rožnate: jasno je, da so gore lahko smrtno nevarni kraji.
- Med številnimi obiskovalci je tudi vedno več ne usposobljenih planincev. Število gorskih nesreč vztrajno narašča. Kaj vpliva na porast takšnih nesreč? Kako je z ozaveščanjem obiskovalcev gora? Kako nesrečo doživljajo gorski reševalci?

Pogovor bo potekal na spletni platformi Zoom.

Več:

PREPREČEVANJE NESREČ V GORAH: VODILA ZA ODGOVORNO MEDIJSKO POROČANJE

PROSTOVOLJNO VODNIŠTVO – DEL AKTIVNE PREVENTIVE V GORAH

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !