V KOTU (2)

(Bravo, PZS!)

***

Danes mineva 129 let od dne, ko je v avstroogrski Ljubljani potekala ustanovitev tako želenega Slovenskega planinskega društva. Po turi na Stol, ki so jo 23. julija 1892 opravili Josip Hauptman, Ivan Korenčan in Anton Škof in na kateri je dozorela ideja o ustanovitvi društva, po piparskem pripravljalnem sestanku za ustanovitev društva v gostilni Pri Zajcu v Ljubljani (15. oktobra 1892), po sestanku začasnega odbora (13. novembra 1892) in potrditvi društvenih pravil (10. januarja 1893) je bilo vse pripravljeno za sklepno dejanje.

Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva je potekal na današnji dan, to je 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Ljubljani (lokacija današnje Name). Prisotni so izvolili prvi odbor: Fran Orožen – je postal načelnik, dr. Josip Furlan – namestnik načelnika, Anton Mikuš – tajnik, Josip Hauptman – namestnik tajnika, Ivan Soklič – blagajnik, Fran Tavčar – namestnik blagajnika, Fran Triller – gospodar, Ivan Hrasky in Ljudevit Wölfing – odbornika.


Prvotna plošča na prvotnem mestu ob odprtju leta 2013. (Fotografija: Borut Peršolja)

Na simbolnem mestu, pri vhodu v blagovnico NAMA na stiku Tomšičeve in Slovenske ceste v Ljubljani, smo leta 2013 ob 120. obletnici postavili spominsko ploščo, ki bi tam sicer morala stati že nekaj desetletij. Na zelo obiskani ljubljanski lokaciji smo jo postavili zato, da bi obeležili ta izjemen dogodek in da bi jo videvali tako Ljubljančani kot tudi domači in tuji obiskovalci glavnega mesta (zato je napis plošče dvojezičen). Spominjala naj bi nas na to, da Slovencev ne bi bilo brez gora. S tega mesta, kjer se s Slovenske ceste odpira lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, bi plošča nenehno vabila k odhodu v gore.

Spominska plošča v obliki kvadrata velikosti 70 cm x 70 cm, debeline 3 cm, je bila izdelana iz domačega kamna, pohorskega granodiorita, iz kamnoloma v Cezlaku pri Oplotnici na Pohorju. Oblikoval jo je arhitekt Janez Bizjak ml. iz arhitekturnega studia Kapitel, izdelalo in namestilo pa podjetje Mineral d. o. o. iz Podpeči pri Brezovici. Idejno zasnovo in besedilo je pripravil mag. Borut Peršolja, v angleški jezik ga je prevedel dr. Stanko Klinar.

***

Septembra 2018 je bila plošča z znanimi storilci, pa vendarle vandalsko razbita in talibansko uničena. Šele leta 2020 je PZS (=Pohodniška zveza Slovenije), zelo po tihem, izdelala novo spominsko ploščo. Spoznanje, ob izbiri nove mikro lokacije spominske plošče, pa je bilo ponižujoče. Hišnik Name je, ob prvih ogledih možnega mesta za postavitev spominske plošče jeseni 2012, za sedaj izbrani vogal že takrat nazorno dejal: »Bruhališče in scališče.« In po novem tudi odlagališče, skladišče, ropotarnica.


(Fotografiji: Borut Peršolja)

Ob neverjetni novici, da je plošča razbita sem zapisal, da bi »človek, ki bi to opazoval, slišal, kako se je prelomila gorniška zgodovina.« Tokrat dodajam, da »človek, ki pristopi k plošči, sliši, kako se briše slovenska gorniška zgodovina

***

Več:

V KOTU

SREČANJA MED PLOŠČO SPD IN ALJAŽEVIM STOLPOM NI BILO

PRAZNIČNO SLEPILO

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !