POHORJE V DLANI

(Objava ni sponzorirana.)

Mojca Bedjanič, Simona Kaligarič (urednici):
Pohorje

Prirodoslovno društvo Slovenije 2021: 242 strani, ISSN: 0033-1805, cena: 22 €

Revijo sem kupil.

***

V obsežni, štirikratni vednosti sicer običajne številke poljudnoznanstvene revije je 40 različnih strokovnjakov in strokovnjakinj predstavilo naravo in »naravo« Pohorja.

O čem vse se da brati! O geologiji, mineralih, fosilih, diamantih, fizični in družbeni geografiji, emisiji svetlobe, vodah, gozdu, podlubnikih, gozdnih združbah in habitatnih tipih, pohorskih drevesih, barjih, traviščih, glivah, kačjih pastirjih, kobilicah, metuljih, pticah, netopirjih, suhih južinah, mrežekrilcih …

Nekatere vsebine se dopolnjujejo, pojasnjujejo druga drugo, spet tretje edinstveno prikazujejo izjemnosti pohorskih živalskih in rastlinskih vrst, oblik, procesov in pojavov. Slogovno se izmenjujejo poetični opisi, nazorne razlage in specialistično znanstveno izrazje, ki občasni nerazumljivosti navkljub dokazuje kakovost zvrstnosti slovenskega jezika.

In kaj vse se da videti – fotografsko, zemljevidno in diagramsko! Geologijo, minerale, fosile, diamante, fizično in družbeno geografijo, emisijo svetlobe, vode, gozd, podlubnike, gozdne združbe in habitatne tipe, pohorska drevesa, barja, travišča, glive, kačje pastirje, kobilice, metulje, ptice, netopirje, suhe južine, mrežekrilce …

Podobe, ki pritegnejo, bodisi s svojo pokrajinsko celoto ali mikroskopskimi detajli. In ki sporočajo potrpežljivost (na primer letnih časov in danega trenutka), pustolovskost ali zgolj dokumentarnost ujetega v objektiv. Vsekakor sta besedilo in slika tesno povezana.

Bomo v prihodnje dobili tudi podobno številko o Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah, Julijskih Alpah …?

***

Kazalo številke:
- Simona Kaligarič, Jurij Gulič, Tanja Košar Starič: Pohorju v pozdrav
- Boris Podvršnik, župan Občine Zreče; Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja; Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica; Marko Rakovnik, župan Občine Lovrenc na Pohorju; Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje; Srečko Geč, župan Občine Ribnica na Pohorju: Regijski park Pohorje po stoletju od prvih prizadevanj
- Matjaž Jež, Simona Kaligarič, Jurij Gulič: Pohorje včeraj, danes, jutri
- Tanja Lešnik Štuhec, Jurij Gulič: Vizija Pohorje 2030 – kje smo leta 2020 in kako do leta 2030
- Mirka Trajanova: Kamnine med Veliko Kopo in Velikim vrhom na Pohorju
- Miha Jeršek, Mirjan Žorž, Mojca Bedjanič, Zmago Žorž, Viljem Podgoršek: Mineralno bogastvo Pohorja
- Mirijam Vrabec: Diamanti s Pohorja
- Matija Križnar, Rok Gašparič, Viljem Podgoršek: Paleontološka dediščina Pohorja z okolico
- Igor Žiberna, Peter Zajc: Geografske značilnosti Pohorja
- Igor Žiberna, Jurij Gulič: Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja
- Urša Vilhar, Lado Kutnar: Vodno bogastvo Pohorja
- Ljuban Cenčič: Gozdovi Pohorja
- Jan Podlesnik: Podlubniki Pohorja
- Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Mateja Cojzer: Naravovarstveno pomembne manjšinske gozdne združbe in habitatni tipi na Pohorju
- Samo Jenčič: Pohorska drevesa v presežnikih
- Lado Kutnar, Matej Tajnikar, Jurij Gulič: Barja na Pohorju
- Sonja Škornik, Mitja Kaligarič: Pohorska travišča
- Slavko Šerod: Glive Pohorja s poudarkom na lesnih glivah in njihov pomen
- Matjaž Bedjanič: O kačjih pastirjih Pohorja
- Matjaž Bedjanič: O kobilicah Pohorja
- Matjaž Jež, Rudi Verovnik: Metulji Pohorja
- Matej Gamser: Ptice Pohorja in njihov naravovarstveni pomen
- Aja Zamolo, Monika Podgorelec, Primož Presetnik: Netopirji Pohorja
- Peter Kozel, Saška Lipovšek, Ljuba Slana Novak, Tone Novak: Suhe južine (Opiliones) Pohorja
- Vesna Klokočovnik, Dušan Devetak: Mrežekrilci Pohorja
- Andrej Gulič: Pohorje skozi čas

***

Vse lepo in prav!

A pogrešam samostojen prispevek o gorništvu, o njegovi vlogi pri razvoju »narave« Pohorja. Gorništvo je bilo tisto, ki je s planinskimi potmi in kočami odprlo to hribovito območje domačim in tujim obiskovalcem, raziskovalcem in potrošnikom (imejmo pred očmi, da se tod odpira Slovenska planinska pot). Predeli, ki so bili sprva namenjeni planincem, so se – brez izjeme – kasneje razvili v izletniška letovišča, v sindikalna zavetišča in na koncu v pomladna, poletna, jesenska in zimska gorska turistična središča z vso nujno in žal tudi nepotrebno infrastrukturo (hoteli, žičnice, gostišča, športni storitveni objekti, otroška igrišča …).

Avtorji (Jež, Kaligarič, Gulić) korektno omenjajo, da je bilo Pohorje omenjeno že v znameniti Spomenici (1920), prvem slovenskem naravovarstvenem programu, ki je izšla v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo. Avtorji Spomenice (med podpisniki je bilo tudi Slovensko planinsko društvo!) so predlagali sredogorske ali gozdne varstvene parke, med njimi tudi pragozd kneza Windischgraetza nad Oplotnico pri Lukanji. Omenjeno je tudi (Žiberna, Zajc), da je leta 1901 v Rušah ustanovljena Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva začela z označevanjem planinskih poti, kasneje pa se je začela tudi gradnja planinskih koč (Ruška koča 1907, Planinka 1912, Mariborska koča 1913, Čandrova koča 1922, Koča na Pesku 1929, Ribniška koča 1932, Koča pod Kremžarjevim vrhom 1934).

»Prvo delo, ki so ga opravili, je bilo markiranje pohorskih poti. Pri tem delu so naleteli na velike težave pri nemških lastnikih gozdov, ki niso dovolili markiranja, »ker plašijo hribolazci divjačino.« Tako so prepovedali markiranje po gozdovih baron Rosmanit, Reiser in Thurnov gozdni urad v Železni Kapli. Zaradi markiranja poti od Brvi čez Pesek na Roglo in od tod čez Volovico v Mislinjo je nastala med Podravsko podružnico SPD in grofom Thurnom pravda, ki se je za društvo slabo iztekla in ji povzročila 100 kron stroškov (opomba BP: v današnjih primerjavah manj kot 500 evrov; za primerjavo: letna naročnina na časopis Slovenec je znašala 20 kron, vožnja s parnikom iz Trsta v Ameriko (v tretjem razredu) je stala 180 kron). Na Pohorju so markirali 18 potov in nabili 43 orientacijskih tabel.«
(Teržan, J. (1967): Ob 65-letnici PD Ruše. Planinski vestnik 2. Ljubljana.)

Kot velikokrat doslej se gorništvo neposredno ali posredno (tudi z odsotnostjo ustreznih člankov) zbanalizira na eno izmed kvarnih turističnih dejavnosti. Čeprav znanje o gorski pokrajini pomembno dopolnjuje gibalni in športni vidik gorništva, včasih pa je celo pogoj zanj oziroma ga omogoča.

»Brez poznavanja gora ni varne vrnitve v dolino, brez poznavanja sestavin gorske pokrajine, njihovih oblik, procesov in pojavov pa je gorniško doživetje le delno izpolnjeno. Zato ni samo gibalna dejavnost, je tudi ustvarjalnost in vir etičnih, estetskih, poučnih in duhovnih vrednot. Vsak obisk gora je nenadomestljiv prispevek k splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti posameznika.«

Kaj vse je šlo narobe, da je gorništvo – od prvih dni do sončnega zahoda – v javnosti izgubilo poljudnoznanstveni in naravovarstveni značaj?

***

Revijo lahko naročite na https://www.proteus.si/narocilnica/ ali z e-pošto na prirodoslovno.drustvo@gmail.com.

Cena tematske številke je 22 €.

***

Več:
GORNIŠTVO V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER: STRAŠNA LEPOTA GORA IN SRČNI NAPORI OBISKOVALCEV

(Fotografije: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !