SKOZI PODZEMNI KANJON

Spodobi se obeležiti mednarodno leto jam in krasa. V domovini poteka pod sloganom »raziskujmo, spoznavajmo in varujmo

***

Škocjanske jame so tisto območje zavarovane slovenske narave, pri katerem se zdi, da je upravljalec en korak pred prihodnostjo. Z usmerjanjem obiska, z infrastrukturo namenjeno obiskovalcem in s sporočili, ki jih obiskovalec vidi, sliši, začuti, se monolog, kričanje obiskovalca umika naravni tišini jame.

Razvoj turistične infrastrukture je bil v zadnjih letih usmerjen predvsem v obnovo dotrajanih poti in mostov. Med letoma 2009 in 2015 je bila obnovljena celotna turistična infrastruktura. Sem sodijo predvsem poti, ograje in električne instalacije z novimi LED reflektorji. Glavni namen teh del je bil zmanjšati porabo električne energije (ta se je zmanjšala za do 70%), zagotoviti varnost obiskovalcev in upravljavskega osebja ter na ta način ohranjati jamsko okolje.

Nekateri mejniki domačega in tujega oblastnega vmešavanja

- 1981: naravni spomenik

- 1986: na seznamu UNESCO-ve svetovne naravne in kulturne dediščine

- 1996: regijski park

- 1999: na seznamu Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč, kot podzemno mokrišče

- 2004: na seznamu UNESCO-vih kraških biosfernih območijMAB

***

Kapljanje s stropa, piš vetra, zamolklo bobnenje Reke napolnijo temo, ki iz faze strahu neopazno preide v čuječnost. V pozornost navzven in navznoter.

Reka, ki ponira v Škocjanske jame, je največja ponikalnica v Sloveniji. Po močnem deževju v povirnem delu njen pretok naraste na več kot 300 m3/s. Prav razlika med najmanjšim in največjim pretokom, ki lahko preseže razmerje 1 : 3000, daje Reki izrazit hudourniški značaj. Gladina podzemne vode lahko po obilnem deževju v celotnem kraškem vodonosniku naraste tudi za 100 m in več, pri čemer je lahko hitrost dvigovanja celo do 9 m/h.

Škocjanske jame slovijo po svojem izjemnem podzemnem kanjonu, ki je v povprečju visok okrog 100 m in se konča z eno največjih podzemnih dvoran na svetu, Martelovo dvorano. Po zadnjih izmerah gre za 2,55 milijona m3 velik podzemni prostor, ki je do 158 m visok, do 143 m širok in 314 m dolg. Kmalu za njo je odtočni sifon, kjer se izurjeni jamarski potapljači trudijo Škocjanske jame povezati z manj kot kilometer oddaljeno Kačno jamo (več kot 15 km jamskih rovov).

Zanimivo je, da je bil za začetek sistematičnih raziskav odločilen podpis pogodbe med Primorsko sekcijo Nemško-avstrijskega planinskega društva in gospodarskim svetom župnije Lokev. Društvo je tako konec 19. stoletja jamo dobilo v zakup in s tem pridobilo pooblastilo za gradnjo jamske infrastrukture in izkopavanja, pri čemer se je obvezalo, da bo jamo odpiralo širši publiki.

Človek je zadnja desetletja pretekel z neverjetno hitrostjo. S tem obupanim tekom je prehitel svoj lastni korak skozi življenje. In tako ta nemirni preganjani človek teče dva, tri korake pred svojimi normalnimi koraki, za katere je ustvarjen. Človek je vendar ustvarjen z naravo, človek je del narave.

Zato je skrajni čas za pogovor o tem kako izoblikovati življenjske strategije za čas obiska narave.

Fotografije: Borut Peršolja

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !