BOLJŠI ZEMLJOVID (3)

(Objava ni sponzorirana.)

Domžale in okolica, 1 : 25.000, 1. izdaja, december 2020

Zemljevid sem kupil.

***

Nekaj uvoda:

Ko sem prevzel vodenje Planinskega društva Domžale sem predlagal spremembo trase Domžalske poti spominov med Domžalami in Ihanom. Pot je od njenega nastanka v letu 1980 vodila kar ob in po glavni (ihanski) cesti. Zaprosili smo za soglasje za odsek poti na Šumberku, ki vodi po obstoječi Trim stezi. TVD Partizan Domžale je 18. 9. 2003 izdal ustrezno soglasje.

V počastitev 80. obletnice razglasitve Domžal za trg in v počastitev 25. obletnice Domžalske poti spominov sem v soboto, 16. 4. 2005 vodil izlet po Domžalski poti spominov iz Moravč v Domžale. Izleta se je udeležilo 25 udeleženk in udeležencev. Ob tej priložnosti je bil slavnostno odprt in predan v uporabo del nove trase poti od Krumperka mimo Pustovke do Šumberka.

Upravni odbor Planinskega društva Domžale je na 4. seji (6. 12. 2006) sprejel sklep o pripravljenosti za prevzem Domžalske poti spominov v polno skrbništvo. Na podlagi odločitve Območnega združenja borcev in udeležencev NOV Domžale (15. 1. 2007) smo Domžalsko pot spominov tudi dejansko prevzeli v skrbništvo in upravljanje.

Leta 2010 smo v Planinskem društvu Domžale skupaj s Komisijo za turizem Občine Domžale podjetje Kartografija d. o. o. zaprosili za ponudbo za izdajo promocijskega zemljevida Domžalske poti spominov. Predmet ponudbe je bila izdelava, tisk in grafična dodelava za 1.000, 3.000, 5.000, 8.000 oziroma 10.000 izvodov zemljevida Domžalske poti spominov formata 64 x 34 cm in formata zgibanja 8 x 17 cm. Zemljevid bi do faze tiska brezplačno izdelal društveni član (pripravljenost za to je ponovno potrdil spomladi 2018).

Naklada Skupni znesek priprave in tiska v € Cena na izvod v €
1000 4.010,60 4,0106
3000 4.405,50 1,4685
5000 4.797,00 0,9594
8000 5.260,00 0,65754
10.000 5.600,00 0,5600

Na prvi strani bi bil zemljevid območja Domžalske poti spominov, ki bi segala na zahodu do Rašice, na severu bi zajemala celotno občino Lukovica, na vzhodu do Trojan in na jugu do Dolskega. Merilo zemljevida bi bilo 1 : 50.000. Na njem bi bila poleg sprehajalne poti tudi ostala turistična vsebina in legenda. Na hrbtni strani bi bil kratek opis Domžalske poti spominov in fotografije. Poleg tega bi dodali opis turističnih točk in turističnih znamenitosti, seznam gostinske ponudbe, tradicionalnih prireditev itd. Na hrbtni strani bi bila naslovnica v velikosti 8 x 17 cm v celostni podobi naročnika. Na zemljevidu naj bi se posebej označil del, ki bi bil prepuščen v dvonamensko rabo gorskim kolesarjem (odločitev o tem vse doslej ni bila sprejeta).

V okviru nastajajočega katastra planinskih poti je bila celotna trasa Domžalske poti spominov večkrat posneta z GPS napravami. Trasa Domžalske poti spominov, ob hkratnem sodelovanju več vpletenih poznavalcev stanja v naravi, navkljub številnim pozivom in prošnjam, nikoli ni bila dokončno določena. V letu 2018 je bilo dogovorjeno, da se v načelu obdrži originalna trasa celotne poti. Povsod, kjer je možna bolj gorniška različica, pa se doda tudi nova različica (ponekod z nadomestnimi, enakovrednimi žigi). Obstoječim kontrolnim točkam bi se dodale nove kontrolne točke ob vodilu, da se dodajo/vključijo predvsem vsa (manjkajoča) večja naselja (Domžale, Trzin …) ob ali skozi katere vodi pot in nekateri zanimivi gorniški cilji (posamezne vzpetine, razgledišča …). Povsod, kjer so žigi nameščeni po hišah, bi se doda možnost pridobitve žiga v prosto nameščeni skrinjici/drogu po sistemu dostopnosti 24/7.

Jeseni 2015 smo po v naprej pripravljenih usmeritvah pripravili osveženi znak Domžalske poti spominov (ki ga na novem zemljevidu ni), smerno tablo in dnevnik žigov. Pripravil sem nov slogan poti S korakom do miru in doživetja ter uredil Dnevnik žigov Domžalske poti spominov.

Zemljevid Domžale in okolica ter pripadajoči vodnik po Domžalski poti (v spletni in tiskani obliki) bi zaokrožila projektno prenovo (in razširila celostno grafično podobo), ki bi se odrazila tudi s kakovostnim vzdrževanjem poti v naravi. V kolikšni meri je to dejansko uresničeno, naj presodi vsak sam.

***

Gre za dvostranski zemljevid, s čimer tiskana različica ohranja običajen planinsko zemljevidni format.

Na naslovnici beremo napis:

Rašica–Tuhinjska dolina–Menina planina–Črni graben–Moravška dolina–dolina Medije

Napis je sestavljen popolnoma slučajno (s funkcijo zemljevidne razmejitve »Mesta na deželi«), kot oblikovalsko mašilo; na primer napisa Črni graben in Moravška dolina na zemljevidu ne boste našli (niti s povečevalnim steklom, ne). Geografsko sumljiv je preskok iz Rašice na Tuhinjsko dolino, medtem ko povezovalnega loka nazaj do Rašice (iz doline Medije) (k sreči) sploh ni. Manjka pokrajinska omemba celotne Kamniško-bistriške ravnine (s pripadajočimi porečji, ki ga planinsko upravno-politično pokriva regionalni MDO), omemba skrajnega zahodnega odrastka Posavskega hribovja, da ne omenjam večjih naselij.

Zelo podobno je z naslovno fotografijo, ki jo na dveh tretjinah prekriva razgibano nebo, v spodnji tretjini pa zaraščajoče šavje z razgledišča na Šumberku. Iz neizrazite podobe se v dnu prebijajo enodružinske stanovanjske hiše Zgornjih Domžal s koščkom mlinščičasto ujete struge Kamniške Bistrice. Fotografija o geografskem prostoru, ki ga zemljevid želi predstaviti bralcu, pove izjemno malo. Zdi se, da se je fotografija na naslovnici znašla samo za to, da tam ni praznega prostora.

Planinska karta, karta Planinske zveze Slovenije, a komentarji (kar dvanajstih oseb!), niso bili posredovani h karti, temveč zemljevidu … Avtorstvo si po kolofonu sodeč deli deset podpisanih oseb, kar samo po sebi napeljuje k frazemu: velíko bábic – kílavo déte. Zemljevid je primer, da kjer sodeluje preveč (nekompetentnih?) ljudi, ni pravega uspeha, kakovostnega rezultata.

Nobenega dvoma ni, da je zemljevid nastal zaradi predstavitve Domžalske poti spominov. Tudi glede na založnika je jasno, da gre za klasičen gorniški in ne obči, pohodniški ali turistični zemljevid. To je tudi idejno strokovno izhodišče recenzije.

***

Na zemljevidu nista razvidno prikazani originalna trasa Domžalske poti spominov in dopolnjena, spremenjena gorniška različica poti. Točke srečevanja, razgleda in hrepenenja – nahajališča žigov (po prenovi jih je dvaindvajset) niso označena, prav tako ne parkirišča na izhodiščih. Niso vrisane niti občinske meje. Železniške postaje na kamniški progi so ne poimenovane in docela nerazpoznavne. Zelo nejasna – glede na izbrano črkovno vrsto – je tipologija imen naselij (Domžale in Kamnik, kot formalna nosilca upravnih mestnih pravic, morata biti izpisana z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI.) Na novem zemljevidu tudi ni osveženega znaka Domžalske poti spominov.

Konkretne podrobnosti (recenzijsko pot začenjamo v Domžalah in jo nadaljujemo v nasprotni smeri urinega kazalca):

- V Domžalah je Slamnikarski muzej vrisan na mestu Menačenkove domačije. Če piše Stob, potem bi moralo pisati tudi Zgornje Domžale in Spodnje Domžale. Različna velikost črk napisa Šentpavel in Študa zbujata začudenje.

- Napis novodobne potrošniške destinacije Pravljični Šumberk je neupravičeno izpodrinil starejšo in domačnejšo Trim stezo ter Lisičkino pot. Najti domžalski bazen v Športnem parku Domžale je posebna umetnost.

- Kje lahko parkira nekdo, ki na Domžalsko pot spominov stopi v Domžalah? Pri OŠ Domžale? Pri Mercator centru Domžale? V Ten-tenu? Ni označen prehod za pešce na nadvozu avtoceste nad Kamniško Bistrico v Mačkovcih. Manjka znak za prepovedan promet na območju tako imenovanega »Parka Martina Krpana«.

- Vrtičarsko-njivskega kolovoza s Cankarjeve ulice mimo Prodnika do Jenkovih njiv ni na zemljevidu. Prav tako ni poti (po legendi »boljšega kolovoza«) mimo 136 metrov visoke radijske antene/oddajnika (radijsko mrtvega od 9. 9. 2017) od radiocentra ob Srednjaku nazaj proti Stobu in Depali vasi. Manjka tudi vris izrazite gozdne jase na območju napisa Prelošič, zahodno od Hudelj (ki jih kot zemljepisno ime ni na zemljevidu).

- V Depali vasi ni vrisano novo otroško igrišče. Parkirišča ob domžalskem pokopališču so sicer vsebinsko nerazpoznavno vrisana, niso pa ustrezno označena.

- Pri Mostnarjevi brvi, ob spomeniku talcem pod Šumberkom, je žig Domžalske poti spominov. Oznake za žig ni na zemljevidu. Začetek poti od Vile Satan do odcepa poti na levo je gozdna cesta, ne zgolj steza/pot.

- Po izhodu iz podhoda pod avtocesto Ljubljana–Celje je širok kolovoz, zatem pa – desno – zgolj še pobočna, gozdna, večji del leta blatna planinska pot.

- Na prevalu (ta je brez oznake za višino) ceste Prelog–Krumperk je križ/znamenje in parkirišče.

- Originalna Domžalska planinska pot se je vedno izognila Velikega vrha, tega potrošniško okrancljanega dosežka županovih mganskih Ihancev.

- Na Taboru (nad Ihanom) je žig Domžalske poti spominov; ni ne oznake zanj, tudi pot je – po zemljevidu sodeč – speljana kar mimo …

- Poti/dostop iz doline pod Krumperkom (globoko v dolino pelje makadamska cesta, ki ima na koncu krožno obračališče) na Tabor nad Ihanom že davno ni več. Zlasti vrhnji del je neprehoden zaradi podrtega drevja in si vsak naključni obiskovalec sam išče prehod. Jasa proti Brdu, pod električnimi vodi, je omejena z ograjami/plotovi. Manjka napis konjeniškega centra.

- Originalna trasa Domžalske poti spominov je šla na začetku vasi Dobovlje, pri kozolčku na koti 428, ki je vrisana kot črtkana črna pot (gre za območje, ki se še vedno z veljavnim občinskim odlokom imenuje Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale). Na Oklu manjka znak za ruševino in topografski znak za parkirišče. Tudi ni znaka za žig.

- Pohodniški (v naravi označeni z rumeno, namesto s planinsko rdečo) Ihanska krožna pot in Čebelarska pot sta označeni skladno z v legendi določenim topografskim ključem: »OZNAČENA TURISTIČNO – POHODNIŠKA POT; te poti označujejo različni upravljalci (!) na različne načine. Njihove urejenosti in zahtevnosti so lahko zelo različne. Nekatere so primerne za družinske sprehode, druge pa zgolj za izkušene gornike (!). Pred odhodom je zato nujno o izbrani poti pridobiti dodatne informacije.« – Brez komentarja! (Ali vendarle: zakaj je Ihanska pot pohodniška in ne planinska?)

- Da gre Ihanska pot od prevala pri Krumperku na Veliki vrh po obstoječi planinski poti ni jasno.

- Na koti 519 manjka napis Judeževa domačija. Pot od Rebri proti gradu ne teče po grebenu, temveč po severni (kraško-planotasti) strani vzdolž grebena (čas bi bil, da bi društvo objavilo veljavno soglasje lastnikov zemljišč za novo označitev planinske poti v skladu z zakonom o planinskih poteh). Manjkajo vrisane počitniške hiše za vrhom Svete Trojice (izjemno razgledišče!), kjer je spomenik padlemu ameriškemu bombniku. Manjka tudi vris znamenja in izvira pod njim. Pot od gradu Koprivnik se likovno sploh ne priključi na nadaljevanje poti proti Konfinu …

- Na originalnem delu Domžalske poti, ki od Judeževe domačije vodi do stika s cesto in naprej po njej na Sveto Trojico (tu je označena le cerkev, ne pa tudi pokopališče, kjer na primer počiva Dane Zajc) manjka napis Rožičeva domačija z žigom.

- Preval Konfin z imenom ni označen (napis na zemljevidu označuje istoimenski zaselek), prav tako ne izjemno razgleden vrh s koto 556. Na prevalu tudi ni Jemčeve/Severjeve kapelice, vrisanih zgradb in znaka za parkirišče.

- Zakaj sta zemljepisni imeni vrhov Cicelj in Murovica zapisani z različno velikimi črkami? Stara fosilna melišča pod grebenom Murovica–Cicelj niso vrisana. Pot iz Velike vasi čez Reber do Katarije je v naravi širok kolovoz. Kapelica na prelazu Grmače je vrisana na napačnem mestu. Na prelazu Buven manjka Marijina kapelica.

- Zanimivo bi bilo videti, zakaj so z različno modro barvo obarvane z vodo zalite izkopne prodne/glinene jame med Zalogom pri Moravčah, Drtijo in Zgornjo Dobravo (pa tudi Ribnik Želodnik, Florida, Prevojski ribniki …). Je razloček res globina?

- Na Štancah so en za drugim narisani znaki za poti (MP, ZPP, B) tako, da prekrijejo hiše, ki sestavljajo istoimenski zaselek. Tako sploh ne veš, da je tam zaselek Štance, ki je – v snegu, megli – važna orientacijska točka.

- Črtkana steza severno od Slivne je v naravi širok, udobno prevozen kolovoz. Na Zgornji Slivni pri cerkvi svete Neže stoji Dom na Slivni (tesno povezan s pogrešano članico društva), ki na zemljevidu sploh ni vrisan. Na Spodnji Slivni manjka vrisan Pustolovski park GEOSS, skozi katerega tudi vodi pot.

- Imamo kar dva napisa Serjuče (!), ni pa označeno, kje se na izhodišču poti za Limbarsko goro lahko parkira.

- (Še vedno je skoraj neverjetno, da je po vseh teh letih in po koncu oglaševane najnovejše prenove, z osnovno slovensko markacijo označena cesta Trojane–Špitalič, ne pa grebenska smer/pot čez Reznarco (913 m)). Ranč Lipovec je obdan z ograjo. Pogorje je na zemljevidu imenovano Šipek, vrh pa Špilk (na tem zemljevidu visok 956 m, v drugih virih in na bivaku pa meter več); drugi viri, ob različnih priložnostih, navajajo drugačne imenoslovne rešitve. Pašnik Gabrske senožeti je omejen z ograjami, na njem je tudi pokrit hlev/jasli.

- Žig Domžalske poti spominov je pri spomeniku Šlandrovi brigadi pod (zemljevidno) neimenovanim vrhom, do koder pa Domžalska pot spominov – po ne vrisanem delu na zemljevidu – sploh ne vodi …

- Žig v Češnjicah je na nekdanji podružnični osnovni šoli, ki pa na zemljevidu ni označena. Med Gaberji pod Špilkom in Dupeljnami manjka opozorilo, da pot VES ČAS vodi po cesti, kar je za potrošniško pohodniško hojo naravnost blagodejno in odlično.

- Gradišče v Tuhinju: narobe je vrisan partizanski spomenik ob cesti; pri cerkvi svetega Miklavža ni vrisanega nobenega drugega objekta, čeprav je v mežnariji mogoče dobiti okrepčilo.

- Partizanska bolnica v Kolovški hosti ima lastno, uveljavljeno ime – Lukova bolnica. Tam je tudi spomenik. Neoznačene poti na Homški hrib niso vrisane.

- Gostilna Ručigaj na Spodnjem Dobenu ni vrisana, lepo jo brezimensko prekrije topografski znak (za gostilno). Pri gostilni je sicer žig DPS.

- Grad Jable (vedno bolj se uveljavlja to ime namesto Jablje) sploh ni vrisan, prekrije ga topografski napis/znak. Pod gradom manjka znak za parkirišče. V Trzinu pri osnovni šoli (manjka napis/ime šole ali topografski znak) oziroma ob spomeniku ni vrisan žig DPS. Redni hodci in Domžalci se v Domžale vračamo po drugi trasi, kot je napačno vrisana originalna asfaltna pot.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !