GORA: PRST, RASTJE IN ŽIVALSTVO

Pot, po kateri se vzpenjamo na goro, nas ob premišljenem izboru vzpona in sestopa lahko seznani z vsemi njenimi deli ter s celotno pokrajinsko podobo gore, ki jo sestavljajo kamnine, vode, ozračje, prsti, rastje, živalstvo in prebivalstvo. Rezultat njihovega medsebojnega prepletanja so površje, podnebje, raba tal, naselja, gospodarstvo in tradicionalna kultura domačega prebivalstva.

***

Prsti alpskih pokrajin so – razen v dnu dolin in kotlin – slabo razvite, skeletne, vsebujejo malo organskih snovi, zato so manj rodovitne. Skupek naravnih danosti in prilagoditev nanje se najbolje pokaže v izrazitih višinskih rastlinskih pasovih, gozdni meji, rabi tal (gojenje kulturnih rastlin) in poselitvi (najvišja kmetija v Sloveniji je kmetija Bukovnik pod Raduho na višini 1330 m, najvišji prebivalec Slovenije pa stalno živi v Domžalskem domu na Mali planini na višini 1534 m).

Rastlinske pasove od vznožja pobočij proti vrhovom sestavljajo gozdne, grmovne in zeliščne rastlinske združbe. Na njihovo sedanjo sestavo je – od poselitve dalje – močno vplival človek. Gozdna meja zaradi delovanja naravnih in človeških dejavnikov v Sloveniji poteka na višini od 1200 m do 1800 m (na južnih straneh poteka više kot na severnih), drevesna meja pa sega tudi do višine 1950 m. Zanimivo je, da je v Julijskih Alpah za kakšnih 100 m višja kot v Kamniško-Savinjskih Alpah. Na splošno gozdno rastje v povezavi z razgibanim površjem dviguje doživljajsko vrednost gora, smo pa ob vzponu na vrh vseeno radi deležni skromnega plačila – odprtega in širokega razgleda.

Gorski svet, zlasti ob gozdni in drevesni meji, je na videz brez živali. Tak se morda zdi komu, ki naglo in hrupno hiti za ozkimi športnimi cilji. Spomladanske krpe snega marsikje razkrivajo križem kražem prepletene raznovrstne sledi, ki pripovedujejo o nadvse živahnem nočnem prometu! Živalski svet v gorah je številčno sicer skromnejši, kot je v dolinskem svetu, zato pa posebno slikovit, privlačen in zanimiv. V Sloveniji gorski svet ponovno poseljujejo tudi velike zveri – medved, volk in ris. Vse tri so zavarovane s predpisi Republike Slovenije in Evropske unije. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi.

Žuželke (daleč najštevilnejša živalska skupina), ribe (v gorskih potokih in jezerih potrebujejo hladno, s kisikom bogato vodo), dvoživke (v gorah so redke, ker potrebujejo stoječe vode, ki so dovolj tople, da se v njih razvijajo njihova jajčeca), plazilci (živijo predvsem na suhih prisojnih legah, kjer se grejejo na soncu), ptiči (zaradi številčnosti, petja in izpostavljanja, ko letajo naokoli, jih najlaže opazimo), sesalci (večina jih je dejavnih ponoči, ko hodijo naokoli in se hranijo, ali pa so plašni in se pred obiskovalci gora hitro skrijejo) in druge živalske vrste so doma v gorah.

Trde življenjske razmere v gorah zahtevajo od živali prilagojenost. Poletja so kratka, zime so dolge, to pa pomeni, da imajo rastline in živali za rast in razmnoževanje na voljo le kratko obdobje. Količina padavin je v Alpah (v splošnem) trikrat večja kot v ravninskem svetu, vendar na strmih tleh voda hitro odteče. Kljub veliki količini padavin je – ne samo na tradicionalno suhih traviščih – pogosto prisotna suša (in to ne samo v vročem poletju!). Tudi vetrovi so pogostejši in močnejši kot v nižinskih legah. Jakost sončnega sevanja narašča z višino.

Na življenjske razmere med drugim vplivajo temperatura (poleti se številne živali pomaknejo v višje dele gora, pozimi so temno obarvane), padavine (živali, ki so stalno vezane na vodo, lahko živijo le v vodi, ki nikdar ne presahne), veter (ptiči vešče, jadralsko izrabljajo zračne tokove), tla (kjer je površje skalnato, so se živali prilagodile tako, da se uspešno oprijemajo, obešajo ali opirajo) in hrana (nekatere živali si pripravljajo zimske zaloge). Včasih je odločilna tudi zmožnost hitrega prilagajanja hitrim spremembam v okolju. Vsi dejavniki okolja vplivajo na živali hkrati in neposredno. Brž ko žival ne prenese katerega izmed njih ali tega dejavnika v pokrajini ni, žival ne more uspevati.

Rastline in živali izumirajo tudi zaradi človekovega delovanja. Neposredno rastline uničuje z nabiranjem in izkopavanjem privlačnih in gospodarsko pomembnih rastlin, živali pa s (pre)lovom. Še večji vpliv ima posredno uničevanje s spreminjanjem življenjskega okolja (gradbeni posegi, krčenje gozda, širjenje in urejanje kmetijskih površin – izsuševanje, akumulacije, regulacije …). Ogrožene rastline in živali so zato deležne (zakonskega) varstva – med našimi pticami gnezdilkami je tako ali drugače ogrožena več kot polovica vrst.

***

Nastajajoče prsti na eni strani in erozija/denudacija prsti na drugi strani sta procesa, ki v soodvisni naravi težita k ravnovesju. Odprta pokrajina skalnatega pečevja, tisto, kar je za številne obiskovalce pravo, resnično naravno stanje gore, lahko vidimo v številnih podobah in oglasih za izdelke (slovenskega) kmetijstva. »Zeleni, aktivni, zdravi« pohodniški turizem, je posledica nepretrganega (tri?, dva?) tisočletnega delovanja človeka: požiganja, izsekavanja, drugod tudi rudarjenja, v bojnem pasu sicer podnebno še kar spremenljive gozdne in drevesne meje. Planinska paša in reja sta spremenili tla, ki izgubljajo rodovitnost. Hranila so že izčrpana, tla so zaradi paše (ter zdaj že stoletne hoje (množice) obiskovalcev) zbita, tako da ne morejo več uspevati travišča in ruševje, kaj šele na primer sklenjeni, zdrav iglasti gozd (ki ga temperature podnebnih sprememb že napovedujejo). Zato: prste stran od prsti!

Dobro poznavanje življenjskega prostora za živali pomeni prednost pred sovražniki, obramba revirja je lahko učinkovitejša, prav tako priprava zimskih zalog. Rastlinam mobilnost ni omogočena, zato so posledice naravnih nesreč in ujm – žled, vetrolom, snežni plazovi, pa tudi podlubnik, zelo dokončne.

Čemur danes v nekaterih delih sveta rečemo varstvo narave, je dejansko prizadevanje za ohranitev kmetijskih sistemov iz prejšnjih stoletij (in celo tisočletij). Pokrajina, ki jo številne skupine za varstvo prostoživečih rastlin in živali poveličujemo, je pokrajina, ki je prevladovala pred (več kot) sto leti. Ko varujemo zemljišča pred posegi narave (ne pred človekom!), je to tisto, kar poskušamo ohraniti ali ponovno ustvariti.

***

GORA: KAMNINE

GORA: VODA

GORA: OZRAČJE

GORA: PRSTI, RASTJE, ŽIVALSTVO

GORA: PREBIVALSTVO


(Fotografije: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !