ČLOVEK – GOST NAŠIH PLANIN

(Objava ni sponzorirana.)

Marija Ogrin, Jana Horvat, Janez Bizjak, Klemen Langus (uredniški odbor):
Življenje v Alpah: življenje v Alpah nekoč in danes – od prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti do trajnostnega razvoja turizma danes

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj 2020: 130 strani, ISBN: 978-961-94723-1-6, cena: 25 €

Knjigo sem kupil.

Zbornik prinaša dvanajst prispevkov dvajsetih avtorjev in avtoric (s treh tematskih področij: arheologija, etnologija, narava in kulturni turizem) s posveta/konference, ki je potekal 6. oktobra 2017 v Stari Fužini. Prispevki so odlično dokumentirani in nazorni, tako od zemljevidnih informacij, do številnih izrisov najdb, fotografij najdišč in raziskovalnega dela.

Pregledna prispevka (Jana Horvat, Pavel Jamnik) in poročila s posameznih (visoko)gorskih arheoloških nahajališč (Leskovca, Čadrg, Dolga planja, Krstenica) pripovedujejo ne samo pozabljeno, temveč tudi zamolčano zgodbo. Pripoved, ki že petindvajset let navaja poznavalce gora na drugačne poglede od akademsko/arheološko, zgodovinsko uveljavljenih (na primer »Gora niso dojemali kot prostor oddiha, športnega udejstvovanja ali območja, ki ga je treba ščititi in ceniti, temveč kot prostor, v katerega so zahajali predvsem z gospodarskimi in raziskovalnimi nameni, v njih pa je vzbujal določeno strahospoštovanje«).

Pokrajina, čas, dejavnost, motivi delovanja in življenja nekdanjih obiskovalcev/prebivalcev širijo gorniško obzorje.


Risbe najdb iz članka Marije Ogrin Prve postojanke na Spodnjih bohinjskih gorah: Dolga planja na Voglu.

Janez Bizjak se je s prispevkom plemenito poslovil od sodelavskega zanesenjaka Mirana Bremšaka. Janez ni zaobšel zamolčevanja, sprenevedanja in omalovaževanja (»ljubiteljski arheologi, naključni najditelji, prostovoljci …«), ki so Miranu jemali voljo in veselje. Žal ta pogled še zdaleč ne presežen!

Maja Andrić in drugi, v maniri Google Eartha, poročajo o podnebnih spremembah in kultiviranju pokrajine (paša, sekanje, oglarjenje) na širšem območju Bohinjskega jezera. Detektivska rekonstrukcija vzorcev usedlin dokazuje spremembe v sestavi gozda, razmerju med smreko, jelko in bukvijo, destabilizacijo povodja v železni dobi (zaradi gostejše poselitve, razvoja fužinarstva, poljedelstva in pašništva) ter povečano erozijo in hitrejše odlaganje sedimentov. V zadnjih stoletjih se je dejavnost človeka okrepila, vendar do destabilizacije (k sreči) ni več prišlo. A seveda so v javnosti pomembnejše novice o prepovedi uporabe večjih kopalnih pripomočkov.

Mojca Ramšak razstavi in ponovno sestavi gozd, a v drugačni perspektivi. Ob lesu daje tudi stranske produkte, kot so lubje, storži, mah, listje praprot in podrast (za steljo), suho odpadlo vejevje oziroma dračje (za kurjavo). Z nabiralništvom iz gozda lahko pridobimo zdravilna zelišča in jedilne rastline (na primer regrat, koprive, sladke koreninice, gobe, kostanj, jagodičje, bezgove in akacijeve cvetove za cvrtje, divji hmelj za pivo, brin, divje češnje ter divja jabolka za pridelavo mošta, kisa in žganja). V preteklosti so ponekod nabirali tudi kresilne gobe, bukov žir (za krmo in za olje), želod (za krmo ter kot nadomestek za moko, mešali pa so ga tudi s cikorijo), brezov sok in smolo. Zelena tržnica, ves čas pokrito odkrita!

Življenje v Alpah in Živeti v Alpah.

Dva pogleda, dve vzporednici. Ki potekata v prostoru-času nekoč, danes in v prihodnje.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !