BOLJŠI ZEMLJOVID (2)

(Uvodno besedilo, zaradi univerzalnega sporočila, ponavljam …)

Branje zemljevida je zahtevna in celovita veščina prepoznavanja in prostorskega predstavljanja informacij, ki so na zemljevidu. Jezik zemljevida ni enostaven, saj ga sestavljajo črte, točkovni in površinski znaki, barve, črke in številke … Iskane prvine je treba znati izločiti iz podlage, pri tem je treba znak za posamezno pokrajinsko sestavino najprej opaziti in razumeti, kaj predstavlja. Gre za miselno zahteven proces predstavljivosti oziroma pretvorbe dvorazsežnostnega zemljevida v trirazsežnostno pokrajino in obratno. Zato proces učenja branja zemljevida imenujemo kartografsko (zemljevidno) opismenjevanje.

Zemljevid je ob pisnem vodniku gorskega območja tudi najboljši pripomoček za spoznavanje pokrajine in različnih posebnosti ob poti.

Med izletom, pohodom ali turo je zemljevid pripomoček za določevanje smeri hoje in za stalno spremljanje naše lege v pokrajini – določevanje stojne točke. Določimo jo z razgledovanjem ob pomoči naravnih znakov in objektov kulturne pokrajine, prehojene poti in nadmorske višine.

***

Popolnoma točnega zemljevida ni, saj gre za generaliziran prikaz pokrajine na listu, ki je ob tisku že zastarel – zaradi nenehnih sprememb v pokrajini. Zato je naloga osveževanja zemljevidov stalen proces, ki je izkušenemu gorniku lahko v veliko zadovoljstvo.

***

Zemljevid Stol, 1 : 25.000, 1. izdaja, 2016

Zemljevid sem kupil.

- 1:
manjka nadmorska višina izhodišča

- 2:
manjkata znaka za parkirišče

- 2a:
v vpadnici Male Golice manjka žičnata ograja, ki ločuje pašni območji; kako pomembna je ta ločnica, med popašenim in ovcam zamejenim pobočjem, je vidno takoj – pisana cvetna odeja je res paša za oči

- 3:
ta pot je označena z markacijami = planinska pot; začetek je pri Korlnovem rovu; vrhnji del poti je zaradi obsežne poseke in spravila lesa popolnoma spremenjen, spremenjen je tudi potek poti

- 4:
manjka znak za parkirišče; oznaka mejnega kamna je XXVI/1; manjka oznaka Via Alpina

- 5:
manjka žičnata ograja med planinama; urejen, a žal uničen prehod za hodce; nekaj metrov stran pod grebenom je večji rezervoar za vodo

- 5a:
na planini Pusti rovt sta dva ločena objekta, ki stojita blizu skupaj na zahodni strani ceste

- 6:
ves ta odsek med Svečico in Sečo je že desetletje (po posegu, ki je po zaslugi Luke Markeža vzbudil pozornost naravovarstvene javnosti) oskrbni kolovoz in ne »samo« planinska pot, široka za širino ramen

- 7:
izbrisati topografski znak za sedlo pri napisu Sedlo Kočna, saj ne gre za prehodno vrzel v grebenu

- 8:
manjka vris oskrbnega kolovoza do Svečice

- 9:
na Seči manjka vris velikega pravokotnega zbiralnika vode za živino (pod planinsko potjo, ki je del SPP) in razvalina nekdanje pastirske koče; topografski znak za pastirsko kočo je napačen, saj gre za lovsko kočo; planina ni (več) živa, oskrbni kolovoz (zgrajen pod pretvezo oživljenja planine) pa s pridom izkoriščajo lovci za udoben prevoz na višino 1700 metrov (to je eden najvišjih dostopov po cesti v Karavankah …)

- 10:
manjkata pastirski koči (desna je vrisana)

- 10a:
manjka znak za spomenik; rep jadralnega letala, ponesrečena Vesna Žnideršič iz Dobrepolja

- 11:
izbrisati topografski znak za sedlo pri napisu Vajneževo sedlo, saj ne gre za prehodno vrzel v grebenu

- 12:
na Potoškem stolu stoji večji lesen križ, vrisati topografski znak

- 13:
prestaviti napis Finžgarjeva skala, nižje, na označeno mesto (1750 m)

- 14:
manjka napis Stara planina z vrisom »Betonske« bajte

- 14a:
manjka razgledišče s klopjo (Počitek pri Janezu) in spominsko ploščo Janezu Palovšniku (snežni plaz)

- 15:
manjka ograja na koncu Zabreške planine

- 16:
narobe vrisan začetek/konec ceste na robu vršaja Rečice; planinske poti čez pašnik ni več

***

Več:

BOLJŠI ZEMLJOVID (1)

BOLJŠI ZEMLJOVID

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !