RADOVEDNOST V TEŽAVAH

(Objava ni sponzorirana.)

David Attenborough, Jonnie Hughes, prevedla Petra Anžlovar:
Življenje na našem planetu: moje pričevanje in videnje prihodnosti

Učila International 2021: 256 strani, ISBN: 978-961-00-4749-0, cena: 27,99 €

Knjigo sem kupil.

Petindevetdesetletni Sir David Attenborough, naravoslovec in naravovarstvenik, priljubljen televizijski voditelj BBC, avtor dokumentarnih oddaj Življenje na Zemlji in Sinji planet, je – končno! – izdal novo, lastno knjigo. Delo, ki dokumentira njegova verodostojna opažanja in znanje, ki si ga je pridobil s sodelovanjem s številnimi raziskovalci in nepretrganim stikom z živim svetom. To je izhodišče za razmislek o prihodnosti, ki pa – presenetljivo, številnim ugotovitvam navkljub – ni črnogleda. Branje prebudi številna, morda celo vsa čustva, ki jih premore človek. Resnica o trenutnem težavnem položaju našega planeta je več kot skrb vzbujajoča. A številne rešitve, opaženi samoregulacijski odzivi različnih pokrajinskih sestavin na povzročene krize vlivajo upanje – v znanje, izkušnje, predvsem pa v ukrepanje.

Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) z imenom ne naslavlja človeka. Protislovje varstva okolja (v katerem je središče človek in varovanje človekovega okolja na vseh ravneh) in varstva narave (v katerem so v ospredju vse druge vrste na Zemlji) se v delu Attenborougha ne izostruje. Z mojstrstvom televizijskega novinarstva učinkovito, nazorno in prepričljivo prepleta dejstva, vzroke, razlage in nevsiljivo ponuja rešitev/rešitve.

To, čemur radi rečemo interdisciplinarnost, celo inženirstvo, se v knjigi izrisuje kot kompleksna, a ne neobvladljiva celota. Zemljo je treba videti scela in v celoti – v vsakem trenutku.

Rdeča nit pripovedi je divjina. Ta čarobna beseda, za katero avtor ugotavlja, da je bila v njegovi mladosti utvara (prepričan je namreč bil, da doživlja nedotaknjeno, docela deviško in prvobitno naravo) je danes sinonim za – izgubo (biotske raznovrstnosti). Z divjino imamo težave tudi v Sloveniji, saj jo pojmujemo zelo različno. Včasih je dovolj že samo prisotnost medveda pri zabojniku za smeti, drugič naj bi šlo zgolj za nedostopen kraški svet, v katerega še ni stopila človeška noga.

Tisto, kar imamo skupnega – avtor in Slovenci – je sindrom spremenljivega izhodišča. Kot jo definira priročni slovar gre za »težnjo po spreminjanju normalnega ali naravnega, ki se sčasoma spreminja zaradi izkušenj naslednjih generacij«. Kakšna je torej prava Velika planina? Gozdnata? Izsekana? S pastirjem na obzorju ali z volčjim tuljenjem v daljavi?

Kot ozaveščen bralec, ki pozna in redno spremlja problematike (podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti, varstva narave …) sem morda od knjige pričakoval (pre)več. Dopovedovati sem si moral, da gre vendarle za poljudno delo, ki – podobno kot televizijska oddaja sicer – nagovarja številne in raznolike množice (podobno kot obvladovanje epidemije koronavirusa so tudi podnebne spremembe izjemno zahteven komunikacijski zalogaj). Če zelo poenostavim se mi je zdelo, da nisem izvedel nič novega, kar ne bi že poznal ali vsaj slišal, prebral v drugih virih. Vsekakor pa je založbo treba pohvaliti, da smo odličen slovenski prevod dobili hitro po izidu angleškega izvirnika.

Upati je, da bo knjiga imela številne bralce vseh generacij in nazorov. In da bo komu prižgala tisto nujno iskrico, saj je akcija edino, kar zaleže.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !