ZHOJA: SVETLOBA

Je lahko osrednji motiv, impulz za turo naravna svetloba?

Je ta neizčrpni zaklad narave lahko navdih za prihodnji napor?

Kdaj svetloba vodi v pomensko in čustveno osiromašen prikaz gora?

***

Gore so izjemen, za človeka vabljiv prostor, v njih se izmenjujeta svetloba in senca, celo tema.

Ambienti, ki jih ustvarja sončna svetloba v gorski pokrajini, so priložnost za preizkus učinkov različnih svetlobnih situacij. Bleščanje sonca na kapljicah megle, v mavrici za grebenom, na razbrazdani snežni površini neštetih kristalov.

Svetloba spodbuja domišljijo in sanjarjenje.

Scenografija, ki jo ustvarja narava sama (po Richardu Kellyju):
- Princip žariščnega sija: snop žarkov izza oblakov, ki osvetljuje določeno prvino v pokrajini in jo poudari, izpostavi.
- Princip ambientalne luminiscence: jutranja svetloba zasnežene ali zamegljene pokrajine; enakomerna osvetlitev, brez močnih senc, ki opazovalca pomirja; osvetlitev izničuje pomembnost posameznih prvin in ustvarja občutek povezanosti vseh pokrajinotvornih sestavin.
- Princip igre briljantov: poudarjeno draženje čutov, telesa, duha; osvetlitev vzbuja radovednost, kratkočasi, tudi zabava; drevo, skozi katerega premikajočo se krošnjo padajo sončni žarki in ustvarjajo spreminjajoči se ples svetlobe in sence.

Svetloba pričara razpoloženje, čustveno stanje. Krepi čuječnost, vzbuja pozornost, usmerja gibanje. Ob naravni svetlobi so gore odprte spremembam, razvoju, so večplastne in s tem ohranjajo moje in vaše zanimanje.

Hoja postane zhoja, hoja z zgodbo.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !