ZAPISANI SPOMINI OSTANEJO (2)

(Objava ni sponzorirana.)

Sandra Pohole, Nina Šega:
Prvi zapisi Z GORA: Planinski dnevnik

Cerknica 2020: K8 dizajn, Sandra Pohole s. p., 132 strani, cena: 8,90 €

Dnevnik sem od založbe dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.

Gre za drugi dnevnikZapisi z gora – iz istega ustvarjalnega gnezda.

//Zapisi med poševnicama so komentarji k dnevniku.//

***

Povejmo kar takoj: simpatična, barvita, priročna in gorniško topla knjižica. Čuti se, da izhaja iz iskrene želje, da bi otrok/a pot v naravo čim manjkrat doživel/a kot predolgo, naporno in – bog ne daj – dolgočasno. Dnevnik je namenjen predšolki in osnovnošolcu do desetega leta starosti (zapisano tudi na zavihku platnic v gobici).

Kako ga/jo navdušiti za izlet?

Kako ga/jo vključiti v njegovo pripravo?

Kako ga/jo med naporom pritegnili, da bo pot postala zhoja – hoja z zgodbo?

***

V GORE HITIMO,
PRAVIL SE DRŽIMO
V Prvih zapisih z gora so na (pre)kratek način predstavljena pravila, ki jih je v naravi treba upoštevati – tako glede varnosti kot skrbi za naravo.

Uvodna pravila obnašanja obsegajo:
1 Kako
2 Kam
3 Kaj
4 Na pomoč?
5 Počitek in malica
6 Na poti …

Lastnik/ca dnevnika bo vedel/a, da je treba na izlet vzeti ustrezno opremo ter hrano in pijačo. Spoznal/a bo pojme dolžina poti, nadmorska višina, opazoval vreme in značaj/strmost poti.

//Vsekakor bi kazalo vrstni red enice in dvojke zamenjati. Kajti odgovor na izbiro cilja – kam gremo na izlet – določa vse ostalo, kar vsebuje kakovostna priprava, izvedba in analiza izleta. Strmost poti je – inovativno – predstavljena z naklonom gojzarja, ki oklepa kote 0°, 15°, 30° in 45°. Naklon površja (povprečni naklon Slovenije je 13°) je seveda izjemno pomemben, a izbrani koti (zlasti zadnja dva) niso ustrezni, še posebej za starostno skupino, ki ji je namenjena predvsem in zlasti zložna hoja.

In še nekaj drobnejših opomb: pohodni čevlji → gojzarji; mobilni telefon → za to starostno skupino so odsvetovani; čečkanje po smernih tablah, klopeh → objestnost k sreči ni značilnost te starostne skupine; manjka pozdravljanje in napotek glede nošenja smeti v dolino.//


Reklamni letak dnevnika.

NE TRENIRAM TELESA LE,
TUDI MOJE ZNANJE NADGRAJUJE SE

Prvi zapisi z gora v tematskem sklopu Reši nalogo vsebujejo slikovno križanko, kviz, igre, kot so iskanje razlik, labirint, povezovanje pik v sliko in pobarvanka. Otrok z njimi utrjuje znanje o živalih, predvsem pa se ob reševanju kratkočasi. Nekaj jih lahko reši že po poti (na primer ob počitku v planinski koči) ali doma, po izletu, ko ureja zapiske.

GLEJ SLEDI,
LE KDO TUKAJ ŽIVI?

Dnevnik je poučen, saj vsebuje opise živali, ki jih lahko srečamo v gozdu in v gorah. Otrok jih spozna s sliko, opisom in odtisom njihove sledi. Knjižica je uporabna na izletu, saj lahko lastnik/ca dnevnika na licu mesta raziskuje, katera žival je bila tam pred njim.

Predstavljene živali:

Jež
Lisica
Rjavi medved
Alpski kozorog
Gams
Jelen
Poljski zajec
Volk

Kuna
Rogač
Krava
Kobilica
Orel
Čebela
Veverica
Jazbec
Mravlja
Bober
Pikapolonica
Miš
Žolna

//Gams živi v strmih skalnatih soteskah … Omenjena Zagorje ob Savi in dinarski Snežnik seveda nista soteska. Sledi tac, šap v prsti, snegu > otroci v tej starosti še nimajo (prostorske, dolžinske) predstave o velikosti v cm.//

TUKAJ SHRANJENO JE VSE,
NOBEN SPOMIN NE IZBRIŠE SE

Dnevnik je zasnovan kot spominska knjiga, zato je na voljo dovolj prostora, kamor lastnik/ca vpiše vtise in doživetja ter tri najboljše stvari, ki jih je doživel/a na izletu in prilepi selfi ali instagram fotografijo.

DANES BIL SEM RES JUNAK,
TAKEGA VZPONA NE ZMORE VSAK!

S Prvimi zapisi z gora lastnik/ca spozna, da je treba izlet načrtovati, da si mora (tudi v življenju) zastaviti in opredeliti cilj(e). Dobil/a bo tudi prijetno izkušnjo, kako je, ko cilj doseže. In ker je dnevnik tiskana knjiga – hočeš/nočeš – vzpodbuja (še kako prepotrebno) bralno pismenost.

Z MANO HODIL JE PRIJATELJ,
KO BILO MI JE HUDO,
Z NJIM SEM VEDEL,
DA BO ŠLO

V knjižici je prostor za trideset izletov. Na vsakem ga (lahko) spremlja sopotniška žival – s svojimi značilnostmi, navadami in življenjskim okoljem. Tako je z lastnikom na poti sova, na izletu ježek, lahko se napoti po sledeh lisice …


Stran v dnevniku.

***

Format: 10 x 14 cm
Tisk: barvni
Obseg strani: 132
Vezava: šivan knjižni blok, mehka platnica z zavihki

Tipična stran vsebuje:

Cilj
Datum
Žig
Kako dolgo smo hodili
Kakšno razdaljo smo prehodili
Kako visoko smo bili
Kakšno je bilo vreme
Nariši ali nalepi skupinsko fotografijo/Reši nalogo
Z mano so bili
Najboljše 3 stvari na izletu
Kako strma je bila pot (pobarvaj)

//V rubriki Najboljše 3 stvari na izletu se kot razločevalna prvina pojavljajo hruška, cvetlica, želod, mravlja, list, pa tudi – mušnica (!).

Rubriki Kako dolgo smo hodili in Kakšno razdaljo smo prehodili sta za to starostno skupino še ne otipljivi. Za otroka v dnevniški starostni skupini je čas nerazumljiv in abstrakten koncept. Na časovno izkušnjo v veliki meri vplivata pozornost in spomin. Otrok šele pri sedmih letih začne razlikovati med posameznimi dogodki. V zahodnih družbah, kjer je čas (žal) že dolgo docela ločen od narave, je osvojitev koncepta časa (žal) še kasnejša. Zelo podobno je tudi z razdaljo, ki je tesno povezana z zaznavo prostora in razvedanjem v pokrajini …//

***
Nujno je treba izpostaviti odlične ilustracije dreves: veliko raznolikost njihovih podob, likovno košatost in pestrost krošenj, paleto odtenkov pastelnih barv, pa tudi oblikovalsko zasnovo postavitve na posamezni strani.


Poučni tematski sklop Reši nalogo.

***

In kaj o dnevniku pravi avtorica?

- V dnevniku je uporabljen izraz pohodništvo in ne gorništvo (v naslovu je planinski dnevnik). Lahko prosim pojasnite razliko oziroma izbiro?

»Planinski dnevnik za otroke je nastal kot otroška različica že obstoječega Planinskega dnevnika za odrasle. Z uporabo imena sem namenoma ohranila navezavo med njima. Če imajo starši svoj planinski dnevnik, lahko tudi otrok z veseljem pokaže svojega in reče: Tudi jaz imam planinski dnevnik! Gorništvo, pohodništvo, gora, hribček, ravna pot, strma podlaga – knjižica je inkluzivna in bo ‘prenesla’ vsak teren.«

- Namesto uveljavljenega izraza gojzarji ste pri opremi uporabili besedno zvezo pohodni čevlji …

»Oba izraza sta ustrezna, slovnično pravilna in za pričujoče sobesedilo slogovno primerna. Veliko slovenskih trgovin uporablja izraz pohodni čevlji, a če bo kupec tam želel pomeriti gojzarje, mu najbrž ne bodo prinesli sandal? Tudi preprosto iskanje po slovenskem jezikovnem korpusu GigaFida pokaže, da sta v uporabi oba izraza. Uporabniki jezika so torej zgovoren pokazatelj uveljavljenosti. In še: ali za vsako pot/izlet/pohod potrebujemo izključno gojzarje? Pohodni čevelj je po našem mnenju širši izraz in v tem kontekstu primernejši. Če npr. želi družina obiskati neko razgledno točko, do katere vodi makadamska cesta z blagimi klanci, bo izbira čevlja verjetno drugačna kot pri vzponu na Porezen.«

- Svetujete: »Vzemi tudi mobilni telefon, če ga imaš«. (V tej starostni skupini razvojna, psihološka, pedagoška stroka (tudi slovensko učiteljstvo) telefon odsvetuje.)

»Namen nasveta ni spodbujanje uporabe mobilnega telefona v tej starostni skupini. Lahko se žal zgodi, da je ravno otrok edina oseba, ki mora v neki situaciji opraviti klic na pomoč (navezava na razdelek Na pomoč?). Če ima pri sebi svojega, ki ga je vešč, to stori enostavneje in hitreje. Če se otrok loči od skupine, izgubi idr., ga je prek telefona lažje pomiriti, mu pomagati ali ga najti. Seveda, če so pri tem izpolnjeni tudi drugi pogoji.«

- Zakaj je treba goro osvojiti, ne pa na primer obiskati? Je pomembno doseči vrh? Za kakšno ceno?

»Kratka pesem na hrbtni strani dnevnika med drugim pravi: danes gora te OBIŠČEM, da pokažeš mi razglede, vse zaklade in sosede. Zatorej: ne, gore ni treba osvojiti prav do vrhnjih milimetrov. Nikoli in za nobeno ceno. Kaj je za posameznika (odraslega, mladoletnega ali malčka) osvojena gora, je stvar subjektivne presoje in ocene. Za nekoga je to lahko pettisočak, za drugega sosednji grič, tretjega pa domače stopnišče. In do koder zmoremo, je dovolj. Žig ni potreben. Kot rečeno, knjižica je odprta za vse.«


Zadnja stran dnevnika.

- V dnevniku so zavetišče našle gozdne živali. Pravite, da imajo otroci radi živali, zato so jim lahko v izdatno pomoč pri motivaciji za hojo. Zakaj pa ne tudi rastline, grmovne združbe in drevesa (ta so izjemno barvita in odlično ilustrirana)?

»Na živali sem se osredotočila zato, ker so otroci te starosti do slednjih bolj empatični kot do rastlin. Vanje se lažje vživijo in poistovetijo z njimi. Nekje je pač treba začeti spodbujati občutek za skrb. Vsekakor pa ste mi navrgli iztočnico za naslednje izdaje. Glede na povpraševanje in zadovoljstvo kupcev/uporabnikov se bodo te zagotovo zgodile, kar me izredno veseli.«

***

Dnevnik Prvi zapisi z gora:

- uporaben? Dakakor!
- izviren? Šekakor! (Pol, pol.)
- nosljiv? Vsekakor!
- mednarodno priznan? I feel SIkakor.


Zanimivo, da sta otroka upodobljena s hrbta in ne z vabljivejše – obrazne strani.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !