PRIBLIŽAJMO NARAVO OTROKOM

Joseph Cornell, prevod Niki Neubauer:
Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celje, Ljubljana 2019: Celjska Mohorjeva družba, 196 strani, ISBN: 978-961-278-432-4, cena: 23,50 €

Knjigo sem od založbe Celjska Mohorjeva družba dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.

Povejmo kar takoj: to ni prvi Cornell v slovenskem jeziku. Ob takratnem odličnem prevodu Neže Rojko smo ga pod okriljem Celjske Mohorjeve v slovenskem jeziku prvič spoznali že pred šestindvajsetimi leti:
- Cornell, J. 1994: Približajmo naravo otrokom. Celje.
- Cornell, J. 1998: Veselimo se z naravo: priročnik za naravoslovne dejavnosti. Celje.
- Cornell, J., Deranja, M. 1998: Potovanje v srce narave: delovni zvezek za vodeno raziskovanje. Celje.


Cornellov trojček v slovenskem jeziku. (Fotografija: Borut Peršolja)

Založba ga je – mislim, da leta 1999 – povabila tudi v Slovenijo. V Preddvoru, v hotelu pri jezeru Črnava, je imel dvodnevni seminar in udeležence nas je, kot izvrsten naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj, v živo navdušil še bolj, kot s svojimi poučnimi knjigami.

Knjiga Doživljanje narave je razširjena in dopolnjena izdaja knjige Približajmo naravo otrokom, ki pričuje o dolgoletnih Cornellovih izkušnjah pri ustvarjanju in uporabi iger v naravi. Cornellove igre vsakomur bogatijo izlete v naravo, saj budijo naravno radovednost, domišljijo in čudenje ter povezanost z naravo. Ob 35. obletnici prvega kanadskega izida knjige Sharing Nature with Children Joseph Bharat Cornell oživlja lastno strategijo »tekočega učenja«. S to metodo postane poučevanje o okolju pravi užitek, ne pa zgolj suhoparno nizanje dejstev. Človeku, ki odkrije novi pristop – tekoče učenje, se razvedri obraz, ko zaznava ponotranjeno razumevanje ustroja narave.

Cornella sem v dobršni meri prelil tudi v svojo lastno, in takrat tudi PZS-jevsko gorniško dejavnost otrok, mladostnikov in mladih. (Zame je Cornell zanimiv tudi zato, saj sem prek njega spoznal znamenitega Thorea, za katerega beremo, da je v Sloveniji zapostavljen in da ga ne poznamo, še manj živimo. Kakšna zmota!) Bil nam je pisan na kožo; kot še marsikomu drugemu, zlasti Bogdanu Žoržu.

Slepa steza! Igra vlog! Mikropotep! Neštetokrat preizkušeno na izletih in taborih, vedno je delovalo na VSE otroke kot čarovnija.

***

Joseph Bharat Cornell je v svoji lastni izkušnji in izkušnjah drugih spoznal, da le takrat, ko se globlje zavedamo narave, resnično spoznamo svoje mesto na svetu (Cornell 1994, 8). Narava nam omogoča, da se navdušimo, poučimo in si pridobimo izkušnje. V ta namen je Cornell razvil igre:
- ki nas na fizični in čustveni ravni vodijo v harmonijo z našim naravnim okoljem,
- ki ustvarjajo tiho, zamišljeno razpoloženje,
- ki prikazujejo, kako narava deluje od znotraj,
- ki nam omogočajo, da začutimo lastnosti narave,
- za zabavo.


Prva stopnja: vzbuditev navdušenja! (Fotografija: Borut Peršolja)

Gre za sistem učenja za zavedanje narave, ki temelji na naslednjih načelih poučevanja na prostem:
1. Učite manj in delite svoje občutke z otroki.
2. Bodite odprti, sprejemljivi.
3. Otrokovo pozornost takoj usmerite.
4. Najprej opazujte in izkusite, nato šele spregovorite o stvari.
5. Doživljanje naj preveva občutek radosti.

Cornell pravi (Cornell 1998), da je vsako vprašanje lahko povod, da se z otroki začnemo pogovarjati. Odzivajmo se na otrokovo radovednost, tako da ga v njegovi radovednosti vodimo. Če bomo spoštovali njegov način razmišljanja, nam bo čas z njim hitro in prijetno mineval. Neposredno izkušnjo otroci tudi redko pozabijo. Že na začetku določite ton izleta.

Sistem tekočega učenja vsebuje štiri stopnje, zaporedja:
1. vzbuditev navdušenja,
2. usmeritev ali osredinjenje pozornosti,
3. neposredna izkušnja, doživljanje,
4. delitev navdiha z drugimi.

Na prostem je veliko motečih dejavnikov, ki skupino ovirajo, da bi se lahko bolj posvetila okolju. Nihče, ne glede na strokovno podkovanost, ne zna odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih postavljajo radovedni otroci. (Cornell, Deranja 1998, 124)


Druga stopnja: usmeritev ali osredinjenje pozornosti. (Fotografija: Borut Peršolja)

Da bi izobraževanje doseglo svoje cilje, tako za posameznika, kot tudi za družbo, mora torej temeljiti na izkustvu – ki je zmerom dejansko življenjsko izkustvo posameznika. Zato tudi Thoreau pravi, da »ni pol toliko pomembno vedeti kot čutiti« (Cornell 1994, 7). Cornell je v svoji lastni izkušnji in izkušnjah drugih spoznal, da le takrat, ko se globlje zavedamo narave, resnično spoznamo svoje mesto na svetu (Cornell 1994, 8). Narava nam omogoča, da se navdušimo, poučimo in si pridobimo izkušnje.

***

Če Cornella (in Žorža) v Sloveniji ne bi poznali, bi si ga v Sloveniji morali izmisliti … Kako globoko sled je zapustil v našem prostoru govori – ob številnih člankih, diplomskih delih študentov pedagoških smeri … – Priročnik za učenje in igro v gozdu (v njem je sicer napačno citirano leto izida v slovenščini).


Tretja stopnja: neposredna izkušnja, doživljanje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Za konec pa dve iskrici:
- Knjiga Približajmo naravo otrokom je imela jasno ciljno publiko – za starše in vzgojitelje. Knjiga Doživljanje narave pa je namenjena »bralcem vseh starosti«. Občutek imam, da ne gre toliko za dejanski uvid v stanje, ki ga je leta 2005 Richard Louv poimenoval kot motnja pomanjkanja narave (angleško Nature-deficit disorder), temveč da gre za potrošniško, marketinško potezo prepoznavanja tiste hvaležne populacije, ki ji je mar in ki rada poseže po tovrstni literaturi.
- Kot zvestega uporabnika takratne, originalne knjižice, mi tudi zamolkla, Shutterstock in Pexels, fotografija zbuja mešane občutke. Vsekakor ne vzbuja pristnega doživetja narave, saj je z načina obdelave fotografij jasno, da gre za izumetničenost.

Knjiga, ki kliče po udejanjenju!


Četrta stopnja: delitev navdiha z drugimi. (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !