UROŠEV PRAVIČNI PRAV

V torek, 3. decembra 2019, je ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah potekal

gorniški večer z Urošem Macerlom

Vrednota aktivizma

(osemdeseti po vrsti).

Vabilo za tiskanje. (PDF 199 KB)

Uroš Macerl (1968) iz Zagorja ob Savi, živi v Ravenski vasi na družinski ekološki kmetiji Zelena trava. Rudarski tehnik, ekološki kmet (lastnik kmetije od leta 1989) in šef štale z ovcami (200 ovc in 150 jagnjet), konji, osli, kozami in kokošmi (100). Okoljevarstvenik, predsednik društva Eko krog, društva za naravovarstvo in okoljevarstvo (2005), ki izvaja program in delavnice za aktiviste. Od leta 2002 do maja 2014 je s somišljeniki (ter skupinski tožbi 26 kmetov iz Zasavja) bil strokovno in pravno bitko s podjetjem Lafarge, lastnikom cementarne v Trbovljah, zaradi uporabe goriva petrolkoks, sosežiga tudi nevarnih odpadkov (odpadno olje, avtomobilske gume, plastika) in prekomernega onesnaževanja okolja. Eko krog in Uroš Macerl sta za svoja prizadevanja prejela eno najpomembnejših svetovnih priznanj na področju varstva okolja in narave – mednarodno Goldmanovo okoljsko priznanje za Evropo (2017).

Z Urošem se je na osemdesetem gorniškem večeru pogovarjal Borut Peršolja.

Vstopnine ni bilo.

Pogovor si lahko pogledate s kavča zaradi Domžalec.si oziroma snemalca Mira Pivarja:

YouTube slika preogleda

***

O čem sva se pogovarjala:

Kaj v slovenskih razmerah pomeni biti hribovski kmet? In kaj ekološki kmet?

(V skladu z Evropsko zakonodajo so hribovska in gorska območja tista območja, za katere je
značilna precejšnja omejenost možnosti uporabe zemljišč in uporaba dražje specialne mehanizacije. Zaradi višje nadmorske višine je skrajšana vegetacijska doba. V kombinaciji s strmimi nagibi je v hribovsko gorskih območjih omejena uporaba standardne mehanizacije in zožena možnost izbire primernih rastlin. Na nižji nadmorski višini so preveč strmi nagibi za uporabo običajne mehanizacije in zahtevajo uporabo zelo drage opreme.)

Kaj tebi pomenijo veliki nakloni pobočij, strmine? Zgolj težavo in napor ali tudi užitek? Nekateri strmine izkoriščamo za gorništvo. Si bil kdaj del te druščine? Kako so te doma opremili za preživetje v naravi? Se spomniš kakšnih pripovedi o nesrečah v gozdu, o plazovih?

Glede na to, kar vemo danes o tvojih okoljskih prizadevanjih, se zdi zares ironično, da je staro zemljepisno ime enega od zaselkov, ki sestavljajo Ravensko ves, Zelena trava. Imena današnji slovenski pokrajini so dajali domačini, predvsem kmetje, pastirji in lovci, »ki so bistroumni opazovalci narave, obdarjeni s čudovito tenkim čutom za izražanje najraznovrstnejših terenskih oblik in pisanosti površinske odeje našega sveta« (Badjura 1953)


Uroš Macerl. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pastirji so bili nabiralci užitnih rastlin, gradiva in znanja. Vedeti so morali, katera živila so hranljiva, od katerih človek zboli in katera zdravijo. Prepoznati so morali opozorilne znake pred nevihto in sušo, si znati izdelati kamnit nož, zakrpati ogrinjalo, nastaviti past za lisico, se soočiti z neurjem ali divjo zverjo. Njihovim očem ni ušel noben brlog, nobena mlaka, mlado drevo bukve ali nahajališče uporabnega kremena. Človeštvo ima danes veliko več znanja od starodavnih skupnosti, vendar pa so na osebni ravni v znanju in spretnosti prvobitni pastirji neprekosljivi. Obvladovali so svet živali, rastlin in predmetov ter notranji svet svojega telesa in lastnih čutov. Morali so se še zelo mladi posloviti od doma, se osamosvojiti in prilagoditi skupnosti pastirjev, ker je bilo v težkih naravnih razmerah sodelovanje ključno za njihovo preživetje. Kaj od tega še prepoznavaš pri sebi in pri kolegih kmetih?

Ti se ukvarjaš s pašo, ki je marsikje po svetu deležna kritične obravnave. Celo eden prvih razkolov v naravovarstvu na svetovni ravni izvira iz problematike paše. V ZDA je razkol v naravovarstvenem gibanju nastal, ko sta se najbolj izstopajoča predstavnika tega gibanja, John Muir in Gifford Pinchot, sporekla ob vprašanju, ali v nacionalnem parku Yosemite Valley dovoliti pašo. Stališče Johna Muirja je bilo, da naravo varujemo samo, če se iz nje povsem umaknemo, Gifford Pinchot pa bi pašo dopustil. Razkol je pravzaprav nastal zato, ker nimamo merila, s katerim bi določili, kako intenzivna je lahko paša ali nasploh raba naravnih virov, da bi jo še šteli za sonaravno in naravi neškodljivo. Kakšen je tvoj načelen pogled in praktična, vsakodnevna izkušnja?

Vrniva se v tvojo mladost, ko se ni dalo dihati … Ko si stopil iz hiše – kaj si videl, kaj si vonjal, kaj si čutil, o čem si razmišljal?

Znašel si se v klasični dilemi: lahko kaj postorim sam ali preprosto obupam in pustim vse tako, kot pač je. Kaj je bilo tisto, kar je prevesilo dogajanje?

Ustanovil si Eko krog, društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo. Lahko pojasniva obe področji skozi dejavnost vašega društva, kje si dejavnosti celo nasprotujeta …

Postal si torej aktivist. Med petimi dimenzijami ekološkega gibanja: 1. ignoranca, 2. rešila nas bosta znanost in tehnologija, 3. prepustite rešitev trgu, 4. vrnitev k naravnemu ravnovesju, 5. osebna odgovornost -, se zdi, da je ravno slednja najbolj problematična … Kaj je naloga aktivista? Da reši en manjši problem ali da odpravi sistemski problem?

Kaj sem kot posameznik naredil za rešitev planeta? Sem ločil odpadke, v hotelu večkrat uporabil brisačo? Ta čudovit ideološki mehanizem posameznika naredi osebno odgovornega , kar pomeni, da nam ni dovoljeno zastaviti velikih vprašanj o reorganizaciji družbe. S katerimi dilemami se soočate na vaših delavnicah za aktiviste?

Član Eko kroga je tudi Dušan Kastelic, ilustrator in risar stripov. V pogovoru za Mladino je povedal: »Ljudje, ki so še pred leti udrihali po nas, nas zdaj prosijo za pomoč. Mislim, da se nas status počasi spreminja skupaj z miselnostjo ljudi. Domorodci so nas obtoževali, da nam gre samo za denar, da smo plačanci cementarne iz Anhovega, da želimo ljudem jemati delo … Bilo je precej groženj, veliko večino jih je prestregel Uroš Macerl, ki ima k sreči debelo kožo.« Se strinjaš z njim?

Po shodu leta 2010 v Ljubljani (ki sem se ga udeležil tudi sam …) si povedal, da so se tam zgodile tudi stvari, ki jih v javnosti še ne moreš povedati. Si medtem o tem že spregovoril?

Si bil že od samega začetka mišljen kot »prepoznaven obraz«, ki ima precej očiten namen – dvigniti ozaveščenost in pritegniti pozornost k problemu. Zdi se, da zlasti mediji potrebujejo tak obraz. In bolj ko je obraz prepoznaven, bolje je zanje – več je klikov, mnenj, delitev …

Ste imeli tudi rezervno različico v obliki katerega od slovenskih zvezdnikov? Se je kdo ponudil sam? (Resda lahko zvezdniški glas in obraz pripomoreta k večji prepoznavnosti problema, ampak pred tem je nujno, da ima aktivistično gibanje dovolj kritične mase, povezanosti in delavnosti. V »zvezdništvu« pa je največja past za vse – za medije, za občinstvo, ki opazuje in za aktiviste. Na koncu se bolj pogovarjamo o zvezdniku kot o dejanskem problemu. In pomemben je še en vidik – kako zadržati pozornost ljudi, da ni zvezdniški poziv zgolj površinski pojav, ki razvname naša čustva le za krajši čas.)

Sporočilo Grete Thunberg nikoli ni gostobesedno in leporečno: zajema nekaj osnovnih poant, katerih se drži in jih vztrajno in ob vsaki priliki ponavlja. Ja, ponavlja jih kot lajna, goni eno in isto. In ravno v tem je prodornost in drugačnost njenega nastopa! Je nekdo, ki enkrat za spremembo res hoče nekaj sporočiti, pozornost s sebe usmeriti na to, kar govori. Pravi … » in ne sprašujte nas, kaj je treba narediti, vprašajte znanstvenike. Ne želimo, da prisluhnete nam, prisluhnite znanstvenikom!«

Nelagodje in zadrega sta občutji, ki ju ne maramo in se ju potrudimo hitro znebiti, odvesti v to ali ono smer. In zlasti spletni komentarji so v tem primeru izvrsten in hkrati srhljiv pokazatelj nelagodja, ki ga je izzvala Greta Thunberg.

Kot so na primer opazili nekateri komentatorji, se Greta noče postaviti na to ali ono politično stran, na primer (v ZDA) podpreti demokratov, ki so za okoljsko problematiko tradicionalno bolj dojemljivi kot republikanci. Toda v resnici to njenega nastopa ne dela »apolitičnega«, temveč – nasprotno – izjemno političnega. V pozivu: »Pozabite vaše politične igre in prisluhnite znanosti«, bi kot njegovo temeljno ost lahko videli to, da v politiko (znova) uvaja razsežnost univerzalnega, univerzalne propozicije in naslovitve. Pri tem seveda ne gre za sentimentalno politiko sredinskega povezovanja, ampak za enak in radikalen pritisk na vse. To pomeni, da meri na nič drugega kot to, da politiko spet naredi – politiko. Torej delati za dobro vseh ljudi!

(Sklicevanje na znanost v njem ni način »nevtralizacije« ali izbrisa politične dimenzije, ni znamenje koraka onstran politike, ampak način, kako prek invokacije znanosti – katere domet je lahko samo univerzalen, ali pa ni znanstven – pripelje univerzalizem nazaj v politiko in s tem spremeni samo naravo (trenutne) politike.)


Roke Človeka. (Fotografija: Borut Peršolja)

Zakaj misliš, da se aktivizem pripisuje predvsem levici? To kar počneš danes, verjetno ni več vprašanje izbire, to je zdaj tvoja dolžnost. Bi kot sredstvo reševanja nakopičenih težav izbral politiko?

V Eko krogu poudarjate velik pomen odločitev sodišč. Za razliko od javnega mnenja, ki pravosodju ne zaupa, imate vi popolnoma drugačno izkušnjo. Čemu pripisujete take odločitve sodišč – znanju posameznikov, razumevanju širše slike?

Če bi na vizitko napisal ekoterorist, bi …

“Razočarana sem nad človečnostjo, vendar se nisem pripravljena odpovedati upanju,” pravi ena od kapitank Sea Watch. Čemu se nisi pripravljen odpovedati ti?

Kako se je dihalo v toplem in vlažnem letošnjem novembru?

Pogosto mislimo, da če ne bomo naredili nič, bo vse ostalo tako, kot je. Ne, ne bo. Družba se že drastično spreminja in se bo, tudi zaradi podnebnih sprememb, še hitreje bolj drastično spreminjala naprej. A v kakšni smeri?

***

Gorniški večeri potekajo v soorganizaciji Planinskega društva Domžale in Knjižnice Domžale.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !