PAŠA NA BESEDAH

Planinska zveza Slovenije (= pohodniška zveza) je poleti (24. julija 2019) izdala in javnosti predstavila zgibanko Odgovorno in varno čez planinske pašnike. Očitno gre za prevod avstrijskega izvirnika Miteinander auf Österreichs Almen (ta je izšel aprila 2019), ki sta ga (pod znakom Združenja planinskih organizacij alpskega loka (Club Arc Alpin)) za slovenske razmere (slabo) priredila Dušan Prašnikar in Katja Maček.

- »Odgovorno in varno čez planinske pašnike«

V naslovu zgibanke (naslov se ponovi tudi na drugi strani v stripovskem delu) bi bilo namesto dovršne besede varno, bolje uporabiti nedovršno obliko, besedo varneje, saj pri tem ne gre za enkratno dejanje, temveč celoten proces kakovostne=varnejše izvedbe dejavnosti v gorah. Tako izključimo absolutno varnost, ki je v naravi preprosto ni in vpeljemo soodgovornost vsakega obiskovalca gora za svoja dejanja in lastno varnost. (Glej še naslednjo opombo.)

- »Varneje v gore poleti«

Reklama za drugo, isto naslovno zgibanko, v naslovu Varneje v gore poleti (tu pa je uporabljena ustrezna beseda varneje!) v nasprotju s programskimi načeli PZS, poudarja njegovo sezonskost (morda bi se naslov lahko glasil Poletni dodatek k zimskemu potovanju). Stroka se zaveda, da je gorništvo prostočasna dejavnost, ki po večini poteka ob koncu tedna in v počitniških dneh. Zanj je značilna sezonskost oziroma obiskovanje gora, ki je v veliki meri omejeno predvsem na kopni del leta. Vodniki Planinske zveze Slovenije zato v vlogi organizatorja in vzpodbujevalca celoletne gorniške dejavnosti zavestno presegamo te zakoreninjene omejitve. Kot športno rekreativni strokovnjaki se zavedamo pomena redne vadbe zaradi krepitve zdravja ter izboljšanja varnosti in počutja v gorah, s katero v dolini vzdržujemo splošno vzdržljivost, krepimo moč in gibljivost, ohranjamo ravnotežje in koordinacijo in tako prilagajamo organizem za napore v gorah.

- »Planinska paša … je pomemben naravovarstveni dejavnik …«

Trditev, da je planinska paša pomemben naravovarstveni dejavnik je zelo dokončna, vseobsegajoča in zato zavajajoča in pretirana. V resnici ne pove vsega, pravzaprav več zataji, kot dejansko pove. V nadaljevanju besedila sicer zvemo, da »ta poseben odnos temelji na naslednjih načelih: naravne vire in dobrine lahko uporabljamo, ne pa izrabljamo, lahko jih izkoriščamo in ne izkoristimo, jemljemo, sočasno pa ohranjamo in varujemo. To so temeljna spoznanja planinskega gospodarstva

Če zanemarimo dejstvo, da sta prireditelja slovenske različice citirani del besedila preprosto ukradla s spletnega mesta Triglavskega narodnega parka, so zapisana načela morda celo res načela planinskega gospodarstva. Ne pa tudi gorskega naravovarstva (!), čeprav ga avtorja skušata spraviti v vzročno/posledično povezavo. Čezmerna raba tal in čezmerna paša s pasočimi živalmi vodita v (trajne) poškodbe in spremembe rastja in tal. Selektivno pašo in izčrpavanje delov pašnikov lahko opazujemo tudi na slovenskih planinah. Prekomerna paša vodi v upad rastlinske (in živalske) raznovrstnosti, tla so siromašnejša, rastje postaja monokulturno. Marsikje so tla prebogata s hranili in gnojili, ruša je zbita, redka (preslegasta), zato so tudi tla sušnejša. Vse skupaj dobi prav posebno dimenzijo v luči podnebnih sprememb, ki jih avtorja/prireditelja popolnoma zanemarita.

- »Turizem in paša na planinah«

V tem delu besedila beremo, da so planine priljubljen izletniški cilj. »Obiskovalci kmetom prinašajo dodaten zaslužek, posledica pa je obojestransko zadovoljstvo ter možnost za dodaten razvoj območja.« Resnica je marsikje pravzaprav ta, da kmetje obiskovalce tolerirajo ZGOLJ IN SAMO za to, ker jim prinašajo dodaten zaslužek. Tisti hip, ko bi se moral vzpostaviti partnerski, sodelovalni odnos souporabe gorskega sveta (z vidika skupnega upravljanja planin ob upoštevanju različnih dejavnosti v prostoru), kmetje uveljavljajo svojo lastninsko pravico kot edino mogočo, univerzalno in zato izključujočo do vseh drugih v istem, gorskem prostoru.

- Striparski del

Zgodbarske ilustracije Andreasa Rampitscha prikazujejo predvsem dolinsko, pravzaprav kar ravninsko (neplaninsko) pašo (gore so večinoma potisnjene v ozadje). Tovrstni pašniki so praviloma (tudi povsod v Sloveniji) ustrezno ograjeni (najpogosteje s plotom kot svojevrstno stavbarsko dediščino) in obiskovalcem ne predstavljajo posebne ovire ali težave pri iskanju prehoda. V Sloveniji pa imamo poleti planinsko pašo predvsem na gozdni meji, v popolnoma drugačnem svetu, ob drugačnih lastninskih in družbenih pogojih, kot je to v Avstriji. Zato je izbrani original za prenos/priredbo v slovenske razmere slabo izbran in bi ga za učinkovito rabo res bilo treba kakovostno prirediti.

Družina (oče, mama, sin) se na izlet (sprehod?) odpravlja z enim samim, šolskodimenzijskim nahrbtnikom. To je za pohodništvo celo odlično, za kakovostno gorništvo pa nezadostno.

Slika 2
Na naslovnici zgibanke so narisani trije člani družine in pes na povodcu. Na drugi sličici se od nekod pojavi še en otrok s temno modro majico, ki kasneje v zgodbi ne nastopa več.

Slika 3
Besedilo pravi: »Poskrbite, da se vaši psi ne bodo približevali kravam dojiljam

Kaj pa otroci in mladostniki? Pastirji na Veliki planini vedo povedati, da vsako leto letijo po zraku tako otroci kot domači ljubljenčki. Vedno pa je posredi nepremišljenost človeške mame in nagonska skrbnost kravje mame.

Slika 5
Besedilo pravi: »Na planinah in pašnikih ne zapuščajte pohodniških poti.« Ne gre za pohodniške poti, temveč za planinske poti na podlagi istoimenskega zakona, ki lastnikom zemljišč nalaga tudi obveznosti pri zagotavljanju nemotenega in varnega prehoda za vse obiskovalce gora.

Slika 6
Zapisano pravilo (»če vam pašna žival zastavi pot, jo obidete na največji možni razdalji«) je v nasprotju s tistim pri sliki 5 glede prepovedi hoje izven poti. (Sicer je absolutno največja možna razdalja – vrnitev v dolino po isti poti …)

Slika 7
Stripovska izvedba je precej neposrečena, saj se da narisano razumeti tudi tako, da namesto enega otroka v dveh različnih položajih vidimo dva samostojna otroka, pri čemer smiselni namen/sporočilo popolnoma izvodeni.

***

Letošnji živinorejski krog je sklenjen. Pastirja vse bolj zamenjujejo električnopastirske čredinke. Vsakodnevno, trajnostno naravnano človeško delo zamenjujejo horuk akcije s težko gradbeno/kmetijsko mehanizacijo.

Planina je naša.

Ne, planina je vaša.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !