NEPREKOSLJIVOST NEKE PLANINE

Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik je za sredo, 14. avgusta 2019 posredoval vabilo na predstavitev projekta Po stopinjah pastirjev. Predstavitev je potekala na Veliki planini.

Projekt Po stopinjah pastirjev

Trajanje projekta: september 2018–januar 2020

Nosilec projekta: Občina Kamnik

Partner projekta: Velika planina zaklad narave, podjetje za žičničarstvo, gostinstvo, turizem in rekreacijo d.o.o.

Skupna vrednost projekta brez DDV: 56.340,65 €, od tega vrednost sofinanciranja Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje 30.456,46 €

***

Letos pozimi sem bil s strani Marjana Kocjana (D.C Studio oblikovanje in komuniciranje d.o.o., Kamnik) povabljen k sodelovanju pri izvedbi ene od vsebin, sicer širše zastavljenega projekta Po stopinjah pastirjev. Šlo naj bi za pripravo informacijskih panojev, ki bi stali na območju Velike, Male in Gojške planine. Panoji bi predstavljali hrbtenico krožno zasnovane samovodene poti po obstoječih oskrbovalnih kolovozih in planinskih poteh, s čimer bi:
- usmerili in razpršili velikoplaninske obiskovalce, ter tako razbremenili veliko gostoto dnevnih obiskovalcev na osi Zeleni rob–Velika Planina–Domžalski dom,
- časovno podaljšali obisk in zadrževanje na planini na ves svetli del dneva (dosedanje raziskave navad obiskovalcev kažejo na prevladujoč poldnevni ali celo krajši obisk) ter
- izboljšali in obogatili vedenje obiskovalcev o tej čudoviti gorski pokrajini z znanjem o izjemni naravni, kulturni in duhovni dediščini.

Po tehtnem premisleku, ki ga je omejevalo moje načelno nasprotovanje postavljanju informacijskih panojev v gorah, sem sprejel izziv in se lotil dela.

***

Projekt pa ima svojo pred zgodovino:

Projektna prijava z naslovom Velika planina – zasnova inovativnega turističnega produkta je bila v letu 2015 izbrana na razpisu Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje na razpisu Po kreativni poti do praktičnega znanja (operacijo v vrednosti 17.600 €je delno financirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada).

Projekt je potekal spomladi 2015. V projektni skupini je sodelovalo devet študentov Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Alen Červ, Rok Kastelic, Sara Košir, Polonca Lapanja in Ana Ponikvar, Ekonomske fakultete Nataša Njenjić, Suzana Novak in Bor Cerar Lampič ter študent Pravne fakultete Andraž Dvornik. Strokovno pomoč so zagotavljali trije pedagoški mentorji (dr. Barbara Lampič, dr. Alenka Slavec, dr. Irma Potočnik Slavič) ter dva delovna mentorja – predstavnika gospodarske družbe Velika planina d. o. o. in Zavoda za turizem in šport Kamnik (Leon Keder in Alenka Hribar).

Raziskovalna skupina je »Veliko planino spoznavala na podlagi pregleda različne literature, največji poudarek pa so dali terenskemu delu in opravljanju internih sestankov z različnimi interesnimi skupinami. V stik so stopili s predsednikom pašne skupnosti Velike in Male planine, oskrbniki Jarškega in Domžalskega doma, predsednikom RD Rigelj, poznavalci planine kot so Bojan Pollak, Andreja Bečan in mag. Borut Peršolja, Zavodom za varstvo narave, direktorjem šolskega muzeja, različnimi učitelji, pogovarjali pa so se tudi z domačimi in tujimi obiskovalci planine.«

Študentje so ugotovili, da je »Velika planina ena od najbolj priljubljenih turističnih točk kamniške občine, ki privablja tako domače kot tuje obiskovalce, vendar je zaradi razdrobljene in nepovezane ponudbe še vedno premalo prepoznavna. Največjo oviro razvoja predstavlja pomanjkanje celovite strategije razvoja, ki bi povezala deležnike na planini in Veliko planino trdneje umestila na turistični zemljevid Slovenije.«

Končni rezultat njihovega dela je bil predlog treh inovativnih turističnih produktov:
Produkt 1: Učna pot Po stopinjah pastirjev na Veliki planini,
Produkt 2: CŠOD v Domžalskem domu in
Produkt 3: Izboljšano trženje in oblikovanje paketne ponudbe.

Izdali so tudi zgibanko Po stopinjah pastirjev na Veliki planini.

Zgibanka (PDF 5 MB)

Moj delež pri tem projektu, čeprav sem se vanj vključil slučajno, naknadno in kot prostovoljec, je bil obilen, opazen in glede na končne rezultate tudi odločilen:
- z mano so najprej opravili daljši intervju,

kasneje pa sem:
- izvedel celovito geografsko in gorniško predavanje o Veliki planini,
- predstavil ideje Planinskega društva Domžale o razvoju Domžalskega doma na Mali planini,
- jih oskrbel s številnimi pisnimi viri ter
- izhodil celodnevno strokovno vodenje po planini – večinoma po trasi sedanje Po stopinjah pastirjev.

Eden od »študentskih« predlogov bo torej sedaj uresničen v pokrajini.

***

Pot Po stopinjah pastirjev na enajstih točkah razodeva bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine. Ta edinstvena, skoraj 1000 ha velika sredogorska kraška planota v Kamniško-Savinjskih Alpah je eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta, kjer je v višinskem pasu med 1200 in 1667 m še vedno živih in delujočih šest pastirskih selišč, prepoznavnih po svoji tipični planinski arhitekturi.

Dolžina poti: 6.740 m

Čas hoje: 2 h 15 m

Višinski metri: 258 m

Ko stopamo po stopinjah pastirjev, upoštevajmo priporočila o varovanju narave in obnašanju na planini, da bo le ta s svojo enkratnostjo navdihovala tudi prihajajoče generacije.

Po stopinjah pastirjev/In the footsteps of herdsmen
Občina Kamnik/Municipality of Kamnik | 2019
Oblikovanje in priprava vsebin/Design and preparation of content: D.C. Studio
Besedilo/Text: Borut Peršolja
Prevod/Translation: Amidas d.o.o.
Izvedba tabel/Info boards made by: Vakuumteh d.o.o.

Projekt je nadaljevanje študentske naloge, nastale v okviru projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja, Filozofska fakulteta Ljubljana, 2016./The project is the continuation of a student project that originated as part of the Creative Path to Practical Knowledge initiative at the University of Ljubljana’s Faculty of Arts in 2016

***

Pripravil sem besedila za dva vstopna panoja in 11 informacijskih panojev (vsa besedila so v slovenskem in angleškem jeziku) ter prispeval večji del fotografskega gradiva. Dela sem se lotil po preizkušenem receptu: nekaj stvarnega, nekaj novega, nekaj starega in nekaj izposojenega.

1 Na vrhu
HARMONIJA GORA, KI JE NAVDIHOVALA ŽE STAROSELCE

2 Pastirjev dan
MOJE NAJVEČJE VESELJE JE NA PLANINI

3 Arhitektura
LESENO ZAVETJE, KI S TOPOLOTO POVEZUJE UDOBJE IN SUROVOST PREŽIVETJA

4 Vrtača velikanka
IZ SKLEDE NE UIDETA NE ČLOVEK NE VOLK

5 Prisluhni
ZVOKI, KI RAZKRIVAJO RAZPOLOŽENJE PLANINE

6 Kamnita vrata
KAMNITA VRATA – PRESTOPAMO SVETOVE

7 Rastje
VISOKOGORSKI GOZD OMOGOČA PLANINSKO ŽIVLJENJE

8 Živali
DIVJI ŽIVALSKI SVET V KARALJESTVU KRAVE

9 Pripovedna bitja
SEM MOŽ, A GOVORIM JEZIK, KI GA NE RAZUME NIHČE

10 Nebeškanje
ROČNA SPRETNOST IN SREČA VODITA V NEBESA

11 Vetrnici
NIČ NI STALNEGA RAZEN SPREMINJANJA

***

Drobci iz besedila:

V ta divji gorski svet so se v davnini povzpeli bodisi najpogumnejši bodisi tisti, ki jih je strah pred zavojevalskimi plemeni pregnal iz doline. Naši predniki torej, ki so se prilagodili zahtevnim življenjskim razmeram in dali pokrajini ime.

Večina pastirjev je starejših, a zelo žilavih ljudi. Prednost planinske paše je, da človeka utrdi v delovnih navadah, v skrbi zase in za krave ter da zabavo najde v drobnih rečeh.

Pozimi, v snežnem neurju, je utrujeni domačin zašel v vrtačo, taval v krogih, brez uspeha skušal priti po strmini iz nje, izgubil čevelj in obležal z napol odpeto obleko. Umrl je zaradi izčrpanosti in podhladitve, nakar ga je prekril sneg in zmrznjenega so ga našli šele spomladi …

Pastirji so bili nabiralci užitnih rastlin, gradiv in znanja. Vedeti so morali, katera živila so hranljiva, od katerih človek zboli in katera zdravijo. Prepoznati so morali opozorilne znake pred nevihto in sušo, si znati izdelati kamnit nož, zakrpati ogrinjalo, nastaviti past za lisico, se soočiti z neurjem ali divjo zverjo. Njihovim očem ni ušel noben brlog, nobena mlaka ali nahajališče uporabnega kremena …

Človeštvo ima danes veliko več znanja od starodavnih skupnosti, vendar pa so na osebni ravni v znanju in spretnosti nekdanji pastirji neprekosljivi. Obvladovali so svet živali, rastlin in predmetov ter notranji svet svojega telesa in lastnih čutov. Bili so bistroumni opazovalci narave, obdarjeni s prefinjenim čutom za poimenovanje najrazličnejših oblik površja.

Iz pokrajine izstopajo viharniki. Z razklanimi krošnjami, ki jih lomijo strele, a z žilavimi koreninami, ki jih nobena sila ne izruje. Drevesa v samoti in nad prepadi vztrajajo navkljub skromnim življenjskim pogojem. Njihova lepota se ne razcveta v krošnjah, temveč živi v njihovi neupogljivosti in večnem kljubovanju.

Ste ob hoji kje naleteli na štor podrtega drevja, na katerem je vrezan križ? Na širšem območju Velike planine je doma divja jaga. Tako so ljudje poimenovali srhljiv lajež psov, ki je najprej zelo oddaljen, a se z veliko naglico približuje …

S popolnim izsekanjem gozda, ki ima varovalno vlogo zadrževanja vode v tleh, so se še dodatno poslabšale neugodne vodne razmere na zakraseli planoti. Posledica krčenja gozda je tudi večja moč vetra. Gre za primer, ko si je človek z lastnimi posegi v ekosistem otežil življenjske pogoje.

***

Priprava besedil je bil zaradi celovitosti, interdisciplinarnosti številnih strokovnih in znanstvenih področij velik izziv. V času, ko sem sprejemal nalogo, še nisem vedel, da me čakajo tudi zahtevne službene naloge, zaradi česar sem potem tudi zamujal rok za oddajo besedil. Vem, da za ožjo ekipo to ni bilo enostavno. Zato sem toliko bolj vesel, da lahko obiskovalci Velike planine črpajo iz znanja, ki smo jim ga ponudili na ogled.

Prvi vtisi obiskovalcev so ohrabrujoči, celo navdušujoči.

Kaj reči za konec?

Imam tudi jaz košček sveta, s katerim lahko vrhunsko izrazim svoje počutje, o čem razmišljam in kako vidim svet okoli sebe? Kje lahko to najbolj občuteno doživim?

To je Velika planina!

Ki je dovolj majhna, da ob vsakem obisku ostaja intimna, zgovorna in poučna.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “NEPREKOSLJIVOST NEKE PLANINE”

  1. [...] Razgledi Piše in fotografira Borut Peršolja. « NEPREKOSLJIVOST NEKE PLANINE [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !