ZHOJA

Igor Drnovšek:
Najlepše stvari so zastonj: 42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase

Ljubljana 2018: Mladinska knjiga, 200 strani, ISBN: 978-961-01-5118-0, cena: 24,99 €

Knjigo sem od založbe Mladinska knjiga dobil brezplačno – kot recenzijski izvod.

Avtor Igor Drnovšek je po izobrazbi geograf (deset let je zemljoris poučeval v Tolminu), po poklicu pa pevec – tenor – zbora Slovenske filharmonije. Knjižni prvenec je dokaz, da zborovsko umetnost uspešno združuje z zemeljsko znanostjo.

Upetost in uglašenost sta v knjigi očitni. Preplet stvarnosti in čuječnosti, zmes gibanja in mirovanja, dopolnjujoča se beseda in fotografija. To je knjiga, ki pove, da je treba razumeti (in ne zgolj gledati, videti) oblike površja, procese in pojave. In da je to znanje vsekakor moč dobiti, tudi z izkušnjami odprtih oči in radovedne hoje. Vendar je naslov knjige »najlepše stvari so zastonj«, zavajajoč. A o tem na koncu.

Avtor žlahtno obudi že zdavnaj odkrito, da so najlepša jutra zjutraj, najlepši večeri zvečer in najboljše sobote ob sobotah. A to stori na način, ki ti bralsko zleze pod kožo. Ne gre (zgolj) za geografsko avtorsko solidarnost (s piscem knjige se ne poznava), temveč za primer čiste, prave, razgledane geografije, ki zna dovolj površno (geografija je vsekakor površna veda o površju) uporabiti tudi izsledke drugih ved (geologije, zgodovine, arheologije, etnografije, botanike …). Zato, da čista (=dolgočasna) hoja postane zhoja, hoja z zgodbo.

Vidno všečna, a ne docela instagramska fotografija (Grintovec, Pod Bavškim Gamsovcem, Jeruzalemske gorice …), hvala bogu ne sili vedno v ospredje. Knjiga zato ni za površneže, temveč za potrpežljive, dosledne bralke in bralce. Zemljevidne skice (nekajkrat celo celostranske) izboljšujejo nazornost, uporabnika navajajo k preglednosti in tako hočeš/nočeš pletejo vzporedno zgodbo natančnosti oz. vodljivosti.

Gre za eno ključnih (vodniških) gorniških veščin, ko hodec navidezno ne ve več, ali zavestno ubira korake po poti, ali pa ga v resnici vodi kar površje samo. Ta kilometrina se izdatno poplačuje na brezpotjih (ki jih je v knjigi le za raziskovalni ščepec): s prepoznavanjem enega samega naravnega znaka (na primer zastavne krošnje dreves) se največkrat ne moremo natančno orientirati. Dobi pa ta znak nov pomen takrat, ko uspemo povezati sporočila več naravnih/pokrajinskih znakov, rezultat pa je boljša vodljivost ali izbor ustreznejše hodilne različice recimo na krajšem odseku poti. Takrat doživetje prerase v vrhunsko gorništvo.

Kot nekoga, ki se je svojčas znanstveno ukvarjal z regionalizacijo Slovenije, me motijo (uredniško?) vsiljena poimenovanja predalpska, obsredozemska, obpanonska pokrajina. Ob, predlog (po Fran.si), za izražanje stanja v položaju, ko se kaj od strani dotika česa ali je v neposredni bližini česa (primera: znamenje ob cesti; svetilnik ob morju) lepo nakazuje, da pokrajina, ki je tam že milijone let, nikakor ne more biti ob … Tovrsten položaj je namenjen zlasti objektom spod človeških rok (znamenju, svetilniku …), ne pa pokrajinski mami naravi. Res sta tudi prehodnost in obmejnost pokrajin znana geografska koncepta (sicer v različnih geopanogah), a celovitost in samostojnost pokrajin vendarle prevaga.

Prepričljivost opisom dajejo zlasti izkušenjske zgodbe avtorja, ki vanje vpleta tudi pregovore in modrosti (iz svetovne zakladnice znanja). Pri tem velja pohvaliti celoletnost knjige, ki iskreno utrjuje pomen štirih letnih časov. Kako le bi sicer drsali na Krnskem jezeru? Kako le bi spoznavali zaivljeno Košuto ali okuse čemaža? Avtorju ni treba razlagati in pojasnjevati, saj živi Konfucija: “Kar slišim, to pozabim. Kar vidim, to si zapomnim. Kar naredim, to razumem.”

Zdaj pa še k očitku iz uvoda, češ, da je naslov knjige »najlepše stvari so zastonj«, zavajajoč. Vsakdor, ki je kadarkoli delal v katerikoli prostovoljski organizaciji (na primer v planinskem društvu) ve, da pri tem ne gre za brezplačno, zastonjkarsko dejavnost, temveč gre vedno za delo na lastne in za lastne stroške – za lastno znanje, lasten čas, lastne gojzarje, lastno malico … Polemika z naslovom pa je seveda odveč.

Gora je gora. Reka je reka. Mandala je mandala. Mir je mir. In življenje je življenje.

  • Share/Bookmark

En odgovor to “ZHOJA”

  1. [...] Igor Drnovšek: Najlepše stvari so zastonj: 42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !