POLOVIČKA

Eden od letošnjih prostovoljskih vodniških izzivov je že otipljiv. Pravzaprav smo že na njegovi polovički, čeprav nikoli ne vemo zagotovo … Izkustvenik pravi, da imamo, ko stojimo na vrhu, pred seboj še več kot polovico poti. Mi pa nismo bili niti še na najvišjem vrhu – Špilk (957 m), pa tudi po površinski in časovni dolžini nismo še čisto tam. Polovica žigov pa je vendarle že odtisnjenih in shranjenih v trpežnem in priročnem dnevniku Domžalske poti spominov.

Oba dozdajšnja izleta sta lepo minila v duhu poslanstva poti. »Vsak dan spomina se ponavlja na isti način: živeti mirno, živeti za mir.«


Dnevnik žigov Domžalske poti spominov.

Večina udeleženk in udeležencev je izrazila željo za sodelovanje tudi na prihodnjih dveh izletih, ki jih po Domžalski poti spominov načrtujem za letos (naslednji je 12. 10. in zadnji 10. 11.). Vabljeni!

***

Več v predhodnih objavah:

JUŽNI KONEC: IZ MORAVČ V DOMŽALE

ZAHODNI KONEC: IZ MENGŠA ČEZ RAŠICO DO TRZINA IN DOMŽAL

S KORAKOM DO MIRU IN DOŽIVETJA


Prehodi pokrajine: od narave k človeku. (Fotografija: Borut Peršolja)


Ravnovesje cikličnih sprememb se odraža v hoji: gibanje dopolnjuje počitek. (Fotografija: Borut Peršolja)


Vojska mladic bo najprej obračunala med seboj: preživetje ne bo zgolj slučajen dogodek. (Fotografija: Borut Peršolja)


Pripomoček shranjevanja zgodb, pomenkov in tišine. (Fotografija: Borut Peršolja)


Navzočnost je včasih samoumevna, pogosteje pa je skrita pod plastmi pozabe. (Fotografija: Borut Peršolja)


Kaj sploh počnem na poti, če ne hodim? (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !