HODIM Z VLAKOM

“Temu, kar se vozi po naših tirih, bi težko rekli vlak.”

(Gorazd Skrt: rezervacija počitnic prek Bookinga je podobna sprememba, kot jo je mizarjem prinesla Ikea. Dnevnikov Objektiv, 14. 7. 2018.)


Notranja oprema zahteva res zelo veliko … strpnosti in široko, dobrotljivo, vsega hudega navajeno vozačevo srce. (Fotografija: Borut Peršolja)

Z vlakom se vozim nepretrgoma od 1. septembra 1986, ko sem šel v prvi letnik tedanje Srednje pedagoške šole na Resljevi cesti v Ljubljani. Polnih dvaintrideset let vztrajam, z vsakoletnim nekajmesečnim varanjem, ko grem v službo iz Domžal s kolesom.


28 let kasneje. JŽ: jugoslovanske železnice … Nekoč je naš razred v osnovni šoli zmagal na enem od tovrstnih natečajev. Do penzije bom zagotovo nekje zagledal tudi svojo risbico. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kamniško progo vsak dan uporablja približno 4500 vozačev. In bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da je hitrost vlaka (do 50 km na uro) kriva, da Domžalci obeh spolov sploh ohranjamo lastno, samosvojo identiteto.

Si predstavljate, da bi bili v Ljubljani v sedmih minutah? V tem primeru ne bi nihče, od 500 domžalskih dnevnih vozačev, na vprašanje, od kje si, odgovoril, da iz Domžal. Temveč iz vseprevladujoče Ljubljane …


Cena? V obe smeri manj kot gobova juha na Erjavčevi koči na Vršiču. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

23,6 km dolga enotirna kamniška proga je bila dograjena in odprta 28. januarja 1891. Ob odprtju je vlak iz bele Ljubljane do smodniščničnega Kamnika potreboval 72 minut. Od leta 1932, ko je bil uveden nov vozni red, pa 45 minut. Tako je šestinosemdeset let časovnica približno enaka (23. maja 1993 je bil uveden vlak ob 6.43): sprva osem vlakov dnevno, zdaj pa do/ali iz Domžal 41 vlakov (iz Ljubljane 19 in iz Domžal 22).

Vlaki na tej progi so sprva vozili le do gorenjskega kolodvora (železniška postaja pri pivovarni Union), saj z Družbo južne železnice ni bil sklenjen sporazum o souporabi glavnega kolodvora. Zaradi zmanjšanega prometa je bil leta 1968 potniški promet na progi celo ukinjen, deset let pozneje, leta 1978, pa znova vpeljan.


Čeprav je na tem zemljevidu kamniška proga narisana zgolj kot kratka daljica, pa je njena življenjska pot v resnici ukrivljena in nabita z ustvarjalno močjo.

***

V letošnjem letu se je kakovost (beri: zamude) prevoza z vlakom, po mojem občutku, precej znižala. Postal sem pozoren na to, da skoraj ni bilo dneva, ko bi vlak s postaje v Domažalah (ali nazaj iz Ljubljane) odpeljal točno.

Glede na to, da se z vlakom vozim dvakrat na dan, sem zgolj v treh mesecih zabeležil kar deset opaznejših zamud. Če ta vzorec velja za cel dnevni vozni red, potem je popolnoma jasno, da izolirani sistem proge Ljubljana¬Kamnik ne deluje učinkovito.


Rok veljavnosti je potekel, sprememb pa ni na vidiku.


V digitalni dobi Slovenske železnice varujejo kulturno dediščino stenčasa. (Fotografija: Borut Peršolja)

Slovenske železnice sem zaprosil za odziv in razen tega, da so potrdili vse moje navedbe (razen ene!), niso povedali nič, kar bi vzbujalo optimizem (vse njihove navedbe se začnejo s črtico -).

Takole pravijo: »V času odhoda vlaka 3166 iz postaje Ljubljana za smer Kamnik Graben je največja frekvenca potniških vlakov na postaji Ljubljana , ko je največ prihodov/odhodov vlakov iz vseh smeri in je potrebno upoštevati, z voznim redom predpisane čakalne dobe vlakov, v prihodu in odhodu. Vzrok zamud so zveze in čakalne dobe, ter križanje vlakov. Izstopajo le zamude dne 22.05.2018, kar je bila posledica izrednega dogodka.«


Eden sicer stoji, a čakamo tistega na desnem tiru. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kronologija zamujanja

22. 5.
Vlak, ki je šel iz Domžal ob 7.11, je v Črnučah čakal več kot dvajset minut.

- Vlak 3167 18 minut na postaji Ljubljana Črnuče, čakal redno križanje z vlakom 3166 – zamujen 18 minut zaradi izrednega dogodka (med postajama Ljubljana Šiška in Ljubljana Črnuče je na NPR (nezavarovanem prehodu) 1.9 v medtirju obstal tovornjak).

24. 5.
Vlak, ki bi moral iti iz Ljubljane ob 17.15, je šel šele ob 17.22.

- Vlak 3184 7 minut iz izhodne postaje Ljubljana zaradi okvare in menjave garniture.

4. 6.
Vlak, ki bi moral priti v Ljubljano ob 7.09, je prišel šele ob 7.19.

- Vlak 3103 9 minut na postaji Ljubljana Črnuče, čakal redno križanje z vlakom 3164 – v Ljubljani čakal zvezo z vlakom 630 (zamujen 11 minut v prihodu v Ljubljano).

11. 6.
Vlak, ki bi moral iz Domžal odpeljati ob 8.01, je odpeljal ob 8.05.

- Vlak 3169 2 minute na postaji Domžale zaradi obračanja garniture od vlaka 3166.


Hitrost zaviranja je pomembna. Še bolj pomembni pa so točnost, prijaznost in cenovna dostopnost. (Fotografija: Borut Peršolja)

2. 7.
Vlak, ki bi moral iz Črnuč odpeljati ob 7.27 je odpeljal ob 7.41.

Isti vlak, ki bi moral priti v Ljubljano ob 7.38 je prišel šele ob 7.54.

- Vlak 3167 12 minut na postaji Ljubljana Črnuče, čakal redno križanje z vlakom 3166 – v Ljubljani čakal zvezo z vlakom 632 (zamujen 12 minut v prihodu v Ljubljano).


Popolnoma zgrešen slogan. Pravilno in dobesedno je: hodim z vlakom!

11. 7.
Vlak, ki bi moral iz Domžal oditi ob 7.45, je odšel šele ob 8.13. V Ljubljano je prišel šele ob 8.35.

- Vlak 611 14 minut na postaji Domžale, čakal redno križanje z vlakom 3166 – v Ljubljani čakal zvezo z vlakom 632 (zamujen 19 minut v prihodu v Ljubljano).

24. 7.
Vlak, ki bi moral iti iz Ljubljane ob 16.45 je odpeljal ob 16.50.

- Vlak 610 3 minute v izhodni postaji Ljubljana – čakal zvezo z vlakom 246 (zamujen 2 minuti v prihodu v Ljubljano).

14. 8.
Vlak, ki bi moral iz Domžal odpeljati ob 8.01 je odpeljal ob 8.06.

- Vlak 3169 4 minute na postaji Domžale zaradi obračanja garniture od vlaka 3166.

16. 8.
Vlaka, ki bi moral iz Domžal odpeljati ob 8.01, sploh ni bilo. Sprva je bil – prvič v zgodovini – napovedan nadomestni avtobusni prevoz, vendar je bil tudi ta odpovedan. Peljal je šele redni vlak ob 8.17.

- Zaradi izpada DMG (dizelmotorne garniture) je bil namesto vlaka 3169 vpeljan nadomestni avtobusni prevoz.


Ne, ni tako čisto, da bi lahko jedel s tal. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Kot zanimivost navajam tudi primer z gorenjske proge:

8. 7.
Vlak iz Jesenic, ki bi moral biti v Ljubljani ob 20.38, je prišel v Ljubljano ob 21.23.

- Vlak 2423 na relaciji Jesenice-Ljubljana ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih, omenjenega dne sploh ni vozil !

Za dogajanje v nedeljo zvečer, 8. julija 2018, so na Slovenskih železnicah zapisali, da tega vlaka sploh ni bilo. S čim sem se torej pripeljal z Mosta na Soči do Jesenic, od tam pa z enormno zamudo (stali smo na postaji v Šentvidu) v Ljubljano? Morda pa se je zgodil slovenski Harry Potter …


Ni straniščna poezija, ni Facebook … (Fotografija: Borut Peršolja)

***
Da smo potniki na slovenskih železnicah izumirajoča vrsta, in da za to niso krive podnebne spremembe, izgleda ne skrbi niti odgovornih v Slovenskih železnicah, niti politike.

Leta 2008 je število prepeljanih potnikov znašalo 16,6 milijonov, leta 2017 pa samo še 13,4 milijonov (indeks 80,7). Število potniških kilometrov se je z 834,1 milijonov km padlo na 639,5 milijonov km (indeks 76,6).


Statistika res prenese vse …

Letos poleti so Slovenske železnice na območju Ljubljane uredile sedem železniških postajališč. Investicija je znašala vrtoglavih 3,2 milijona evrov. Na kamniški progi sta bili ozaljšani postajališči Ljubljana Ježica in Ljubljana Brinje. Postavili so nadstreške, sedišča, kolesarska stojala ter vitrini z voznimi redi, pozabili pa na dostop za funkcionalno ovirane osebe, ureditev okolice ter vgradnjo taktilnih oznak.

Po zagotovilih odgovornih je v izdelavi študija (!) za nadgradnje regionalnih železniških prog, ki naj bi pomagala uresničiti cilj – preusmeritev potnikov primestnega in mestnega prometa na javni železniški prevoz.


Ja pa ja de! Res, da ne bo potem: #nisem vedel …

***

Leta 2015 je minilo 100 let od izida knjige Alberta Einsteina z naslovom O posebni in splošni teoriji relativnosti. V njej je zajel posebno in splošno teorijo relativnosti. Vpeljal je denimo ukrivljanje prostora-časa, s čimer pa se, vsaj na prvi pogled, v vsakdanjem življenju nikoli ne srečujemo. Pri Isacu Newtonu smo imeli en sam vesoljni čas, ki je bil neodvisen od tega, kako se gibljemo.

Veljalo je naslednje:

Kar je sočasno za potnika na enakomerno drvečem vlaku, je bilo sočasno tudi za potnika, ki je pri miru stal na peronu železniške postaje.

Einstein je pokazal, da to ne drži.

Če imaš palico, glede na katero miruješ, in jo izmeriš, bo dolga na primer en meter. Če to isto dolžino poskuša izmeriti nekdo, ki se mimo palice pelje z vlakom, pa bo izmeril, da je palica krajša od enega metra. To se nam zdi povsem nepričakovano, saj česa takšnega v življenju ne poznamo. Vendar le zato, ker v našem svetu, pri hitrostih, s katerimi živimo, teh »skrajšanj« palice ne moremo opaziti

V resnici pa tako ali tako ne vemo, koliko je palica zares dolga ali kratka …

Dejanska dolžina ne obstaja. Odločilno je tisto, kar lahko izmerimo. Ko res dosledno in do konca premisliš, kaj si izmeril – in do tega premisleka ni prišel kdorkoli, do tega je prišel le Einstein – prideš do posebne teorije relativnosti.

Bog ve, kaj vse bi Einstein lahko ugotovil, če bi se vsak dan vozil s kamniškim vlakom.


Prihodnost je na in v vlaku. (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !