S KODEKSOM NAD KODEKS NARAVE

Pred mesecem dni (27. septembra 2018) je 27 sodelujočih slovenskih organizacij, ustanov in projektov (med njimi je tudi PZS – Pohodniška zveza Slovenije) predstavilo kodeks obnašanja v naravi v Sloveniji, ki so ga poimenovali Obisk v naravi.


Odprta ali priprta vrata?

Kodeks je »neke vrste dogovor med lastniki zemlje, vzgojnimi organizacijami, ki svoje dejavnosti izvajajo v naravi, ostalo civilno družbo in pristojnimi institucijami. Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave ter turiste, kako se v Sloveniji obnašamo v naravi.«

Spomnimo:

slovensko gorništvo je po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893 oblikovalo nenapisana pravila obnašanja v gorah. Po vzoru začetnikov in njihovih požrtvovalnih naslednikov – slovenski gornik »ljubi naravo, domovino in gore, ima nesebičen in požrtvovalen odnos do planinskih sotovarišev, je iskren borec za človeške vrednote, ceni bratsko sožitje med ljudmi in vse, kar je napredno in humano.« Skupščina Planinske zveze Slovenije je 2. junija 1973 sprejela Častni kodeks slovenskih planincev, ki ga je sestavil dr. Teodor Tominšek. Kodeks je postavil merila za presojo lastnega ravnanja in dosežkov.

Medtem so nastali še številni drugi kodeksi, ki bodisi veljajo v zavarovanih območjih, v posameznih pokrajinskih prvinah ali glede na namen obiskovalcev narave (glej spodaj).

Vsakdo mora prevzeti odgovornost za odločitve v vsakdanjem življenju. Vse posamezne odločitve se namreč seštevajo. Kodeksove usedline se nalagajo kot skladi kamninskih usedlin. Kaj nam sporočajo?

***

Kodeks Obisk v naravi je razdeljen na pet sklopov/poglavij: spoštovanje do narave, do sebe, do drugih, do lastnine in do lokalne skupnosti.

Spremno besedilo kodeksa Obisk v naravi govori o »zaslugi pripravljenosti lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč, da sprejmejo prost dostop obiskovalcev …«. Ta ocena zgodovinsko ni točna, o tem največ pove zgodovina razvoja Triglavskega narodnega parka. Lastniki zemljišč so bili ves čas proti (in so še danes), zgolj in samo zakonska zaščita je s prisilo uzakonila sedanje stanje, ki pa ga marsikdaj in marsikje skušajo izpodbijati. Znanih je kar nekaj primerov v sodobnosti, ko so morala planinska društva zapreti ali prestaviti dele starih planinskih poti, ker so (novodobni) lastniki po desetletjih nemotene uporabili onemogočili prost prehod.


Idila življenja, ki osrečuje.

Dokument/kodeks bi moral uvesti pojem souporaba narave. Čeprav so pri njem sodelovala tudi združenja lastnikov zemljišč, pa je kodeks naravnan zgolj na dolžnosti obiskovalcev, ne pa tudi na dolžnosti lastnikov. Zato bi bilo treba definirati tudi pojem skupnosti obiskovalcev narave, ki jo na eni strani sestavljamo (večinoma anonimni) posamezniki, na drugi strani pa vidna in organizirana (z zakonom celo opredeljena kot delujoča v javnem interesu) civilna družba.

• Pri smeteh bi bilo treba poudariti tudi njihovo ustrezno ter dosledno razvrščanje in ne zgolj odlaganje.
• Nikjer ni izpostavljena vloga vodnikov (različnih vrst; tudi glede na (ne)pridobitnost), tistih, ki v naravo vodimo skupine obiskovalcev. Naša vloga je izjemno velika in se začne že z premišljenim načrtovanjem obiska (časovnim, prostorskim, številčnim, organizacijskim …). Naj zgolj spomnim na preživeti pohod Sto žensk na Triglav …
• Posebej bi bilo treba poudariti pomen vzgoje in izobraževanja ter različnega usposabljanja. Zlasti v uradnem šolskem sistemu uveljavljenih oblik gostovanja otrok in mladostnikov v naravi (športni dnevi, šole v naravi , dnevi dejavnosti …) in aktivnih učečih oblik (izleti, tabori …) v okviru prostovoljskih organizacij (taborniki, skavti, gorniki …), katerih delež in pomen je v resnici neprecenljiv.
• Iz kodeksa ne izhaja, da narava prinaša tudi tveganje, pustolovščino. Tveganja ne moremo izključiti, lahko pa ga v veliki meri obvladujemo. O nesrečah v naravi s smrtnim izidom je treba medijsko poročati spoštljivo, zadržano in v luči narave ter odnosov, ki vladajo v njej. Sporočila »narava/strela je ubila …« so neprimerna.


Nahrbtnik je pa kje?

• Lastniki zemljišč bi se v kodeksu morali zavezati k opuščanju dejanj, posegov, ki začasno ali trajno zmanjšujejo doživljajsko in estetsko vrednost narave. O posegih bi bilo treba voditi stalen souporabniški dialog in to ne samo z upravnimi organi (na vseh ravneh in številnih področjih), ki praviloma nesnovnih potreb obiskovalcev v postopkih odločanja ne upoštevajo.
• O obisku narave bi bilo treba poročati pošteno in zadržano. Komercialna sporočila kot na primer narava kot kraljestvo svobode so neumestna.
• Spoznavam in uporabljam lokalna imena. Namesto lokalna (angleško local) bi moralo pisati krajevna, saj so le ta nastala z “opredeljevanjem pojma po imenu in imena po pojmu”. Za večino stvari, ki so ga obdajale, je izbral imena domačin – pastir, poljedelec, ki je po mnenju Badjure »natančen, zelo bistroumen opazovalec narave, obdarjen s tenkim čutom za izražanje raznovrstnih oblik in pisanosti površinske odeje našega sveta«.
• Kodeks ne vključuje zelo pereče problematike kulture sebkov oz. neznosnega, vsiljivega in za vsako ceno doseženega fotografiranja. Med poskusi stvaritve sebkov je iz leta v leto več nepotrebnih smrti – največkrat v vodi in pri padcih. “Killfi”, “ekstremni selfiji”, “smrti zaradi samovšečnosti” so postali odraz neodgovorne in vase zagledane popolne odtujenosti od narave.


Motorji ali avtomobili: kaj je večji problem, to je zdaj vprašanje.

• Nujno bi bilo treba v kodeks vpeljati zagovorništvo narave; etika narave ima za to obliko že dlje časa na voljo ustrezne idejne, teoretične in praktične rešitve.
• Kodeks je v celoti zaobšel problematiko bivakiranja in prenočevanja v naravi zaradi preživetja, vzgoje in izobraževanja/usposabljanja in raziskovanja (pobuda temno nebo, ki opozarja na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh).

Ne glede na veliko število sodelujočih organizacij, ki jim ni mogoče očitati kompetenc, pa je očitno, da so razen tega, da so nekatere pustile nesorazmerno močno sled v besedilu, delovale premalo vključujoče, celostno in aktualno/sodobno.


Obisk v naravi.

***

Kako v kodeksu kljub vsemu prepoznati dobre namene in pomagati, da bo kodeks Obisk v naravi s papirja, ki prenese vse, zaživel v vsej vsebini?

Gre za vsebinske pogoje, kriterije in merila »pravnosti«, med katerimi sta na prvem mestu moralna utemeljenost prava in pravičnost. Predvsem pa ne pozabimo koncepta vladavine prava, o katerem dr. Andraž Teršek pravi:
»Vladavina prava je predvsem vladavina vsebine, ki že v izhodišču pritiče pravu kot konceptu in kot mehanizmu za urejanje skupnega življenja ljudi v družbi. To je vsebina, ki pravo določa, ki pogojuje njegovo zavezujočo moč (ga dela legitimnega ali upravičenega) in ki jo pravo zato mora vsebovati in uresničevati – če želi ostati pravo in legitimno zahtevati poslušnost. Ta vsebina je tisto, kar pravu preprečuje, da bi delovalo kot gola tehnika gospodovanja

***

Več v:

Devet planinskih

Gozdni bonton 1 2

Bonton Triglavskega narodnega parka

Bonton narava

Bonton gore

Bonton kamnine

Častni kodeks slovenskih planincev

Počasi o kodeksu

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !