OGENJ, V ALPAH, KI GASI JEZERA


Alge na Jezeru na Planini Jezero. (Fotografija: Borut Peršolja)

Od leta 1988 na območju Alp tradicionalno – vsako drugo soboto v avgustu – poteka akcija Ogenj v Alpah. Ta sobota je posebej označena tudi na mojem koledarju, saj sem del dogajanja kot ciprin društveni aktivist, strokovnjak, vodnik PZS ali zgolj radovedni opazovalec že dvajset let.

Letos smo ciprin ogenj simbolično prižgali pri Dvojnem jezeru v Dolini triglavskih jezer kot poziv k razmisleku o problematiki gorskih jezer, ki zaradi vpliva človeka in napačnih odločitev v preteklosti, umirajo. To, da se pri jezerih takoj po geološkem rojstvu začne tudi proces izginjanja/zasuvanja, je njihova določevalna lastnost. Seveda pa je razlika, ali se procesa trofikacije in evtrofikacije dogajata po naravni poti (merjeno v desettisočletjih) ali pospešeno zaradi negativnega vpliva človeka (merjeno v desetletjih in žal tudi letih).


Vsaka s svojim podzemljem. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zleknjenost. (Fotografija: Borut Peršolja)

CIPRA, društvo za varstvo Alp, je zbrala dvajseterico hodk in hodcev zato, da bi iz prve roke, iz lastne izkušnje povedali slovenski javnosti, da so slovenska gorska jezera zelo občutljivi ekosistemi, saj so majhna, nepretočna in izpostavljena ekstremnim pokrajinskim pogojem. Zato je pomembno, da so planinske koče v pojezerju vodno odgovorne in ne onesnažujejo okolice ter kraške podtalnice, da se obiskovalci gora vzdržimo neustreznih ravnanj (na primer kopanja v jezerih, divjega kampiranja, vnosa tujerodnih organizmov …) in da je kmetijska, tradicionalna raba tal usklajena z zakonskimi ali parkovnimi omejitvami. Stanje voda v gorskih jezerih je pomembno tudi za kakovost pitne vode v dolini. Ali v naših telesih, ki jih sestavlja kar 60–70 % vode.


Dvojno jezero v Dolini triglavskih jezer. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zavarovano nezavarovano. (Fotografija: Borut Peršolja)

Dvojno jezero (1680 m), ki ga letos sestavljata popolnoma ločeni peto in šesto triglavsko jezero, je zgodba o okoljski problematiki, ki se dogaja v središču našega edinega nacionalnega parka. Jezero ima zaradi dolgoletnega vnosa (že od leta 1878!) hranil iz greznice Koče pri Triglavskih jezerih (1683 m), s statusom planinske koče, in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vnesenih alohtonih rib (zlatovčice, pisanci) porušen naravni ekosistem.


Meritve kot del opazovanja. (Fotografija: Borut Peršolja)


Veliki Humboldt je nekje zapisal, da moramo naravo izkušati skozi občutja. (Fotografija: Borut Peršolja)


“V tej izjemni verigi vzrokov in posledic,” je rekel Humboldt, “ne moremo niti enega samega dejstva premišljati v posamičnosti.” (Fotografija: Borut Peršolja)


Ogenj, ogenj upanja in sprememb, za vse, ki nam ni vseeno. (Fotografija: Borut Peršolja)

To se najbolj nazorno pokaže v kratkih, poletnih mesecih, ko na jezerski površini zacvetijo alge. Letos je stanje – glede na videno – vsekakor boljše, kot je bilo leta 2009. Takrat je Stane Klemenc javnost opozoril: »Ob zadnjem obisku Triglavskih jezer sem bil šokiran nad žalostnim stanjem Dvojnega jezera. Alge so se razširile po obeh jezerih in vse naokoli zaudarja po gnilih algah.« Koča ima od leta 2011 čistilno napravo, ki pa žal ne deluje optimalno. Zadnje sledenje podzemnih voda je pokazalo nekaj, kar je skupina aktivistov dokazala že leta 2009 in sicer, da obstaja podzemni pretok med izcedki iz koče in jezerom.


»Zaradi svoje edinstvene lege spada med najlepše planinske postojanke ne le našega alpskega sveta!« (Mihelič, Petkovšek, Strojin 1974). (Fotografija: Borut Peršolja)


Leta 2009 je namesto jezera kraljevala zelena brozga. (Fotografija: Stane Klemenc)


Letošnja bera alg. (Fotografija: Borut Peršolja)

CIPRA Slovenija in Mountain Wilderness Slovenije sta decembra 2009, ob mednarodnem dnevu gora (PDF 88 KB), pozvali PD Ljubljana – Matica, naj javnosti za svoje tri planinske koče (Triglavski dom na Kredarici, 2515 m; Koča pri Triglavskih jezerih, 1685 m in Dom na Komni, 1520 m) posreduje:
- pisno dokazilo o praznjenju greznic (računi izvajalca),
- pisno dokazilo o pranju rjuh (računi izvajalca – pralnice v dolini),
- pisno dokazilo o uporabi razgradljivih čistilnih sredstev (računi za čistila in deklaracije proizvajalca).
- število nočitev v zadnjih desetih letih,
- kapaciteto zbiralnikov vode in oceno porabe vode na dan ob višku obiskovalcev in v celotni sezoni,
- načrt čiščenja in vzdrževanja vodooskrbnega sistema in
- uporabno dovoljenje za svoje planinske koče.

Nič od tega se takrat ni zgodilo.

YouTube slika preogleda

Prizadevanje za ohranjanje naravne dediščine alpskega prostora je zagotovo stalna naloga vseh, ki vstopamo v ta lep, zanimiv, doživet svet, »ki se ne zna smehljati« (zapisal Lovšin po Kugyju). Zanimivo pa je, da Spomenica, ki je temelj zavarovanja Doline triglavskih jezer, hidroloških sestavin te pokrajine ne omenja: »To ozemlje je velepomembno v geotektonskem, geološkem, paleontološkem, zoološkem in botaničnem oziru. Alpska fauna in flora sta razvili tu celo množico posebnih vrst in variant, ki drugod niso zastopane.« (Spomenica 1920)


Prečrtano v levo in v desno. (Fotografija: Borut Peršolja)


SOS: spoznavam, občudujem, spoštujem. (Fotografija: Borut Peršolja)

CIPRA je leta 2013 pripravila projektno nalogo z naslovom Rešimo Dvojno jezero v Dolini triglavskih jezer (PDF 421 KB). Letošnja akcija je zato logično nadaljevanje teh prizadevanj in izrecna podpora projektu Vrhovi Julijcev, s katerim želi Triglavski narodni park (s partnerji) izvesti ultimativen izlov rib ter okoljsko sanirati Kočo pri Triglavskih jezerih. Dvojno jezero in njegovo – upajmo! – uspešno reševanje bi lahko postalo primer dobre prakse in pot tudi za druga gorska jezera (npr. Jezero na Planini pri Jezeru, Črno jezero …).

Direktorica CIPRE Slovenija Špela Berlot je za medije povedala: “Z vedno večjim obiskom slovenskih gora ter podnebnimi spremembami postajajo vodni viri občutljivejši ter dragocenejši. Spodbujamo pristojna ministrstva, da poskrbijo za varstvo vodnih virov ter ukrepajo pri čimprejšnji sanaciji gorskih jezer. Hkrati pozivamo obiskovalce gora, da se v jezerih ne kopajo in upoštevajo pravila obnašanja v naravi.”


Izmerjena (visoka) temperatura na gladini Jezera v ledvicah nas je nadvse presenetila. (Fotografija: Borut Peršolja)


Svoje bodo povedali tudi vzeti vzorci vode. (Fotografija: Borut Peršolja)


Najdenček. (Fotografija: Borut Peršolja)


Bistrina. (Fotografija: Borut Peršolja)

Viri:
Lipovšek, M. 1958: Dolina triglavskih jezer. Planinski vestnik 2. Ljubljana.
Spomenica Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, 1920. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1. Ljubljana.


Kdaj bodo .jpgi imeli še vonj? (Fotografija: Borut Peršolja)


V troje je lepše! (Fotografija: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !