RAZGLEDNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA

Prva samostojna fotografska razstava

RAZGLEDI

Borut Peršolja

ob 30. obletnici mojega prostovoljnega vodništva in ob 70. obletnici Planinskega društva Domžale.

Razstava bo dobrodelna prodajna, ves izkupiček bo šel za nakup defibrilatorja v Domžalskem domu na Mali planini (1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe).

Vabilo za tiskanje (PDF 1,5 MB).

Razstava bo na ogled v glavnem razstavišču Knjižnice Domžale (Cesta talcev 4, SI–1230 Domžale) od ponedeljka, 2. do vključno sobote, 28. julija 2018.

Vstop je prost, v spremenjenem, poletnem delovnem času knjižnice.

Odprtje razstave bo v ponedeljek, 2. julija 2018, ob 20. uri.

Pozdravni nagovor bo imel častni predsednik Planinskega društva Domžale Peter Primožič, slavnostni nagovor pa Marjeta Keršič Svetel. V kulturnem delu programa bodo sodelovali Kaja in Luka Peršolja ter člani Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica.

Vabljeni in na snidenje!

***

O fotografski razstavi
Fotografska razstava o gorah in ljudeh. O podobi, ki mora biti veličastna in mogočna. O čustvih odkrivanja, doživljanja in tovarištva. O razgledih z gore in v človeka.

Na razstavi je šestnajst (16) fotografij formata 35 x 55 cm, ki so nastale v različnih časovnih obdobjih (od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes). Posnete so bile s fotoaparati KIEV 4A (serijska številka 7711225, v usnjenem etuiju), Canon EOS 500, Canon EOS 5D Mark III in LUMIX DMC LX7. Pri nekaterih fotografijah gre za skenirane diapozitive, večina pa je v osnovi elektronskih fotografij. Ena fotografija je uporabljena tudi na naslovnem plakatu, ki ga je izdelala Knjižnica Domžale.

Za razstavo izbrane fotografije so bile odtisnjene na tkanino na velikoformatnem tiskalniku ter napete na lahek podokvir. Potiskan in napet je tudi robni del fotografij, tako da podoba zanimivo izstopi iz razstavne okolice.

Zgodba fotografij
Gotovo je v gorah najprej njihov izgled tisto, za kar se zapne oko. Pritegne njihova podoba, ki mora biti markantna, da ne rečem veličastna, mogočna. Ta za večino pomeni spoštovanje gore in srčni izziv. Gore so tako zelo svojevrstna pokrajina, da je geograf akademik dr. Anton Melik njihovo vzpeto površje imenoval pozitivni relief. Ta pozitivnost se nanaša na višinsko razgibanost, dominantnost, velike naklone, izpostavljenost in intenzivne procese, ki oblikujejo in spreminjajo njihov izgled in sestavo.

Pozitivnost pa lahko iščemo tudi v človeški plati teh istih gora, od odkrivanja, začetnega naseljevanja in tisočletne starožitne rabe, ki jo danes moderno opisujemo kot sonaravni razvoj. Slikovitost deluje privlačno, motivacijsko, zato v gore hodimo živeti in ne umirati. Vrednote, kot so tovarištvo, skromnost, solidarnost, je mogoče videti povsod in vse leto, na samotnih poteh ali v družbi skupine in v vseh življenjskih obdobjih.

Največ zadovoljstva pa ponujajo gore same, prijetno je opazovati širino pokrajine pod seboj, razgibanost tal, ki nam dajejo oporo, razglednost nazunaj in navznoter sebe. Pot, po kateri se vzpenjamo na goro, nas ob premišljenem izboru vzpona in sestopa lahko seznani s celotno pokrajinsko podobo gore, ki jo sestavljajo kamnine, vode, ozračje, prsti, rastje, živalstvo in prebivalstvo pod in na gori.

Vsaka pot, ena bolj, druga manj, zahteva pozornost zaradi lastne varnosti in varnosti drugih obiskovalcev gora. Bolj ko smo usmerjeni v to dogajanje, bolj bo okrnjeno doživljanje. Pretirana pozornost omejuje našo možnost razgledovanja in spontanost čutenja gore. Če odmislimo morebitni strah ob grebenski, stenski turi, grapi, žlebu, nam gore s svojo višinsko (ne)dostopnostjo predstavljajo svojevrsten življenjski krog: v otroštvu spoznavamo njena vznožja, v mladosti pobočja, v odraslosti ter zrelosti vrhove in v pozni starosti počivamo na klopci v dolini. Ves čas odkrivamo in utrjujemo oblike gibanja, od hoje, plezanja do smučanja, vse pa je prežeto z raziskovanjem in doživljanjem.

Pregledno razvedanje v pokrajini – svetozor, je eno od tistih arhetipskih kozmičnih vodil, ki so izoblikovala človeka in človeštvo. Vzpon na goro je izraz skrajne prilagojene oblike nezavedne kulture bivanja in ponosa, vpete v evolucijsko tradicijo hoje in s stališča posameznika ni nekaj prostovoljnega. Pogled v višino je pogled k bogovom. Ko je v dolinah še tema, je vrh gore že osvetljen s sončno svetlobo, ki šele kasneje napolni tudi doline pod njo.

Sedim na vrhu gore in opazujem svet pod seboj. Ta razgled so užili že številni pred mano. Razkriva se od pradavnine in se leto za letom barva v odtenke sonca. Moj vzpon zato ni nič posebnega, v njem ni hrabrosti, zaradi katere bi zgodba lahko zašla v knjige. Moj vzpon je poseben zato, ker sem sebi priznal, da imam gore rad in da sem srečen v njih.

Za menoj je na vrh prišlo še nekaj srečnežev. Vse sem jim lahko prebral v očeh: da je ubežala vsakodnevni rutini, da je utrjeval moč postaranega telesa, da sta z veliko truda in domišljije prihodila svoja nadobudneža, da sta zadnjikrat prišla iskat mladostne spomine. Med njimi pa sem iskal simbol, ki bi me vedro spomnil na to, da pripadamo istemu drevesu s tisočerimi listi, med katerimi vsak plapola zase, pa vendar skupaj. Našel sem ga v širokem nasmehu in prijaznem pozdravu.

Zato Razgledi. Razgledi z gore in v človeka.

O avtorju fotografij in razstave
Borut Peršolja je Domžalec, magister geografskih znanosti, zaposlen v Državnem zboru, vodnik Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje, član in nekdanji predsednik Planinskega društva Domžale, nekdanji podpredsednik Planinske zveze Slovenije, soavtor Planinske šole, Vodniškega učbenika ter knjige Slovenske gore, avtor zasnove Slovenskega planinskega muzeja, avtor številnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov o gorah in gorništvu, snovalec in sogovornik sedemdesetih gorniških večerov, avtor besednega in fotografskega bloga Razgledi (bliža se petstoti objavi). Njegove fotografije so bile objavljene v različnih slovenskih revijah (Planinski vestnik, Gea, PIL, Ciciban, Geografski obzornik …), časopisih (Delo, Dnevnik, Mladina, Finance, Slamnik …) in knjigah (Mohorjev koledar, Kamniško-Savinjske Alpe, Dolina Triglavskih jezer, Nacionalni atlas Slovenije, Ciciban planinec, Mladi planinec, mlada planinka (dnevnik 1), Mladi planinec, mlada planinka (dnevnik 2), publikacije Državnega zbora …).


Borut Peršolja. (Fotografija: Mateja Peršolja)

Naročanje in dobrodelni nakup fotografij

Cenik posamezne fotografije: začetna cena 30 €

Način naročanja/rezervacije:

Na e-naslov borut.persolja/afna/guest.arnes.si posredujete informacijo, katera razstavljena fotografija ali fotografije vas zanima(jo) za odkup ali rezervacijo. Če je/so fotografija(e) še na voljo (rezervacija velja teden dni od prejema vašega obvestila, velja vrstni red prispelih prijav), vam bomo posredovali informacijo o nakupu in prevzemu (ta bo možen najkasneje ob koncu razstave ali izjemoma kasneje). Ob tem vas bomo prosili tudi za informacijo, ali dovoljujete, da je vaše ime kot donatorja objavljeno v poročilu o koncu razstave in dobrodelne donatorske akcije za nakup defibrilatorja v Domžalskem domu na Mali planini (1534 m, Kamniško-Savinjske Alpe).

***

Posebne zahvale:
- družini,
- Sonji Juriševič in Marti Starbek Potočan iz Knjižnice Domžale (prvi za organizacijo, drugi za oblikovanje naslovnega plakata in promocijo),
- Ivani Kadivec in Jaki Modicu za oblikovanje vabila,
- Marku Ravnikarju za njegovo tiskanje ter
- Sandiju Kelneriču za tehnično izvedbo fotografskega dela razstave.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “RAZGLEDNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA”

  1. [...] Več o razstavi. [...]

  2. [...] Več o razstavi. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !