ODŽAGANA VEJA, NA KATERI SEDIMO

Obisk Nacionalnega parka Plitvička jezera, najstarejšega in največjega nacionalnega parka na Hrvaškem, parka z reko Korano in šestnajstimi jezeri, ki so ojezerena zaradi hitro rastočih lehnjakovih pregrad, tega Vražjega vrta, kot ga imenujejo domačini, v površini 295 km2, ki je od leta 1979 vpisan na UNESCO-v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine in predstavlja »veličastno delo narave in eno največjih atrakcij v Evropi«, je že sam po sebi nekaj – izjemnega. Tudi lepega.

Toda …


Tipičen plitviški prizor. Poglejte pod steno … (Fotografija: Borut Peršolja)


Prihodnje leto bo štirideset let od vpisa na UNESCO seznam. Bo tudi enainštirideseto leto tako? (Fotografija: Borut Peršolja)

Množica obiskovalcev, pomikanje v zbitih kolonah, nenehno čakanje in vseprisotni žlobudralni nemir, mahanje s palicami za selfije, izogibanje urejenim potem in tacanje vsepovprek, popolna prepuščenost lastni iznajdljivosti, umankanje prisotnosti parkovnih nadzornikov … in še marsikatera druga nevšečnost, nacionalnemu parku jemljejo tako dobro ime, kot izjemno vsebino, pa tudi slavilni glamur, ki ponavadi obdaja dediščinske prvine katerekoli pokrajine.


Večsmerni promet zahteva agresivno iznajdljivost. (Fotografija: Borut Peršolja)

V enem od intervjujev konec lanskega leta je ravnatelj Nacionalnega parka Plitvička jezera Anđelko Novosel samokritično priznal: »Večina obiskovalcev, ki nas v zadnjih letih obiščejo v poletnih mesecih, odhaja iz parka zaradi gneče nezadovoljnih. Po več ur čakajo, da bi na kratko videli slapove. Prepričani smo, da bomo z dnevno omejitvijo obiska in sezonskim usmerjanjem obiskovalcev dosegli, da bo prihodnje leto doživetje Plitvic za vse spet kakovostno«. Spomnil je »da gre denar od prodanih vstopnic za stalno zavarovanje in ureditev plitvičkega bogastva in da je Nacionalni park Plitvička jezera eden redkih na Hrvaškem, ki se financira in vzdržuje sam

/– Većina posjetitelja koji nam posljednjih godina dolazi u vršnim, ljetnim mjesecima iz parka zbog gužvi odlazi nezadovoljna. Čekaju i po nekoliko sati da bi nakratko vidjeli slapove i uvjereni smo da ćemo dnevnim ograničenjem broja i disperzijom posjetitelja od iduće godine svima pružati bolji i kvalitetniji doživljaj Plitvica – kaže ravnatelj Javne ustanove Nacionalni park Plitvička jezera Anđelko Novosel i podsjeća da novac od ulaznica ide za trajnu zaštitu i uređenje plitvičkog bogatstva te da NP Plitvička jezera spada među rijetke parkove u Hrvatskoj koji se sami financiraju. (vir)/


Ena ura in pol za sončen razgled na vhod. (Fotografija: Borut Peršolja)


Sprva smo imeli v načrtu obhod vseh jezer: 18 km, šest ur.
(Fotografija: Borut Peršolja)

Po uradnih podatkih je leta 2015 Nacionalni park Plitvička jezera obiskalo 1.357.304 turistov, leta 2016 je to število naraslo za 5,3 % na skupno 1.429.228 obiskovalcev, leta 2017 pa jih je bilo po ocenah že več kot 1.700.000. (Za primerjavo: vse znamenitosti, ki jih ima v upravljanju podjetje Postojnska jama, je v (že spet rekordnem) letu 2017 obiskalo nekaj več kot 1,2 milijona ljudi. Od tega so v Postojnski jami našteli skoraj 780.000 gostov, kar pomeni 13 % več kot leto prej.) Največje število obiskovalcev tako že presega 15.000 na dan, strokovne analize pa kažejo, da je mejna nosilna sposobnost med 8.–9.000 obiskovalcev dnevno.

Prvi ukrep za zmanjšanje števila obiskovalcev je bila drastična podražitev vstopnic: leta 2017 je bila cena vstopnice izven sezone 110 kun (sedaj 150 kun), v visoki sezoni 180 kun (24 evrov), sedaj pa vrtoglavih 250 kun (več kot 33 evrov).


Vzdušje ni omogočalo vzpostavljanja zanimanja za razlago o nastanku tega ekosistema. (Fotografija: Borut Peršolja)

***
Da imajo Plitvička jezera precej problemov, poročajo tudi hrvaški mediji:

UNESCO SKIDA PLITVICE S POPISA ZAŠTIĆENE BAŠTINE!? ‘Previše turista i apartmana!’ (12. 7. 2016)

UNESCO: Plitvička jezera još nisu ugrožena (12. 7. 2017)

Rješava se gorući problem NP Plitvička jezera (18. 5. 2017)

Šatorom protiv apartmanizacije (26. 9. 2017)


Veliko željnih … (Fotografija: Borut Peršolja)


… a tudi veliko nezadovoljnih, če že ne razočaranih. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Na tovrstne izzive se naravovarstvena stroka povsod po svetu odziva z načrtom upravljanja. Gre za programski dokument, s katerim se določijo razvojne usmeritve ter načini izvajanja (turističnega) obiska v sozvočju z varstvom, trajnostno rabo in učinkovitim upravljanjem celotnega območja z vplivnim zaledjem. Zato je načrt upravljanja eden ključnih dokumentov za ohranjanje in razvoj posameznega območja.

Cilji upravljanja (s turističnim obiskom) so lahko:
- izboljšati dostopnost obiskovalcem,
- izboljšati kakovost doživljanja za obiskovalce,
- zagotoviti varnost obiskovalcev,
- uresničiti interpretacijo pokrajine,
- vzpostaviti krajevno mrežo dodanih vrednosti,
- upoštevati nosilno sposobnost (naravno, socialno) in
- preprečevanje ter zmanjševanje negativnih vplivov (množičnega) obiska.


Počasnost nas ponavadi sili v osredotočenost. A tokrat žal ne na svet okrog sebe, temveč na korak pred sabo. (Fotografija: Borut Peršolja)


Za vkrcanje je bilo treba čakati uro in pol.
(Fotografija: Borut Peršolja)

***

V Sloveniji o načrtu upravljanja govori 60. člen Zakona o ohranjanju narave (ZON-NPB7):

60. člen
(načrt upravljanja)

(1) Načrt upravljanja zavarovanega območja je programski akt, s katerim se določijo razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva.

(2) Na podlagi akta o zavarovanju sprejme načrt upravljanja zavarovanega območja organ, ki je sprejel akt o zavarovanju.

(3) Načrt upravljanja zavarovanega območja, ki ga je ustanovila država, sprejme vlada z uredbo.

(4) Lokalne skupnosti na zavarovanem območju sodelujejo v postopku sprejemanja načrta upravljanja iz prejšnjega odstavka z mnenjem.

(5) Predlog načrta upravljanja zavarovanega območja pripravi upravljavec na podlagi akta o zavarovanju in ob strokovni pomoči organizacije, pristojne za ohranjanje narave.


Utrujenost, podobna tisti ob razprodajah v nakupovalnem središču. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Primer tovrstnega sprejetega načrta je Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025, ki je razdeljen v sedem vsebinskih sklopov:
- Uvod.
- Izhodišča za načrt upravljanja.
- Upravljanje narodnega parka.
- Varstveni režimi.
- Varstvene in razvojne usmeritve.
- Program izvajanja načrta upravljanja.
- Spremljanje izvajanja načrta upravljanja.


Kaj počnemo? Si ne bomo odžagali samo veje, temveč tudi korenin? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Se lahko kaj naučimo na tujih napakah? Kako je s tem v gorskem svetu Slovenije? Na Veliki planini? Na Triglavu?

Pogovoriti se moramo o tem kako izoblikovati življenjske strategije za čas obiska narave.


(Vse fotografije: Borut Peršolja)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !