BITI ALI IMETI

(Očetovski govor na waldorfskem maturantskem plesu, 16. generacija, 14. april 2018)

Drage maturantke in dragi maturantje,

spoštovane profesorice in spoštovani profesorji Waldorfske šole Ljubljana,

cenjeni starši, prijatelji in vsi, ki sooblikujemo nocojšnji večer!

Lepo vas je videti ob tako slovesni priložnosti, ob tako pomembnem trenutku. Čeprav je minilo že več kot četrt stoletja, se tudi sam še dobro spominjam obdobja, ko sem zaključeval gimnazijo. Nanjo imam lepe spomine, prežete z dogajanjem življenja s sošolci, občasnega strahu pred spraševanjem in kontrolnimi nalogami, z veseljem ob prejetih odličnih in z žalostjo ob usvojenih slabih ocenah. Spomnim pa se tudi pričakovanja ob začetku študija ter premlevanja, kaj bom delal in tudi sicer počel v življenju.

Tisti, ki še ne veste, postal sem geograf.

»Kaj je to geograf?« je vprašal Mali princ.

»Geograf je učenjak, ki ve, kje so morja, reke, mesta, gore in puščave.«

»To je pa zelo zanimivo!« je rekel Mali princ. Naposled vendarle spodoben poklic. In se je ozrl po geografovem planetu. Svoj živi dan še ni videl tako veličastnega planeta.

Čas, ko nekaj dosežeš, ko nekaj postaneš, je res prav poseben. Vsakdo od nas je že kdaj občutil to izpolnjenost, ko je srce polno sreče in zadovoljstva. Zakaj torej nismo tako zadovoljni in srečni ob preprostem dejstvu, da smo enkrat postali človek? Zakaj tega prijaznega občutka, zagona in idealizma ne vgradimo v svoje življenje?

Znanost ima za to več odgovorov. A rad bi vam raje kot o biokemičnih procesih ali nevrologiji govoril o občutjih. Na primer o tem, kako čutimo navzočnost nekoga. Kadar se vrnem v prazno stanovanje, v naš intimni prostor bivanja, ima vsaka soba v njem svoj značaj. V teh sobah zaznavam zevajoče življenje. Nekdo prostore napolnjuje z nemirom in ustvarjalnostjo, drugi z milino, potrpežljivostjo, tretji z veseljem, raziskovanjem. Če na primer zaspim, preden se žena vrne domov, in se sredi noči zdramim, vem, da je doma. Nekaj se spremeni, čeprav ne morem zagotovo reči, kaj; in to me pomirja. Ljubezen res dela čudeže.

Izzive pa prinaša tudi življenje samo. Tako danes po poklicu nisem več raziskovalec, niti geograf, temveč v službi počnem nekaj čisto drugega. Danes dopoldan sem tako preživel v družbi šestih predsednikov parlamentov sosednjih držav. Vse to čaka tudi vas, ali kot pravi pregovor: nič ni stalnega, razen spreminjanja.

Otroška vprašanja, ¬ali je nebo dobro pritrjeno in ali jesen lahko kaj ustavi, so me venomer spomnila, da imamo ljudje lastnosti, ki se jih ne da meriti s testi zmogljivosti in sposobnosti. To so lahko igrivost, ustvarjalnost in srčnost. Karkoli vam že povedo neizogibni testi o vaši uvrstitvi na ocenjevalni lestvici, vam to ne sme vzeti poguma. Človeku lahko tak izid celo pove, da ne bo nič iz njega. Starši vemo, da ni nujno, da bi bilo tako. Zato naj vas takšne tekme ne odvrnejo od ognja prizadevanj po visokih dosežkih.

Velikokrat pa bo potrebne nekaj potrpežljivosti, kajti potrpežljivost je genij. Če vas ne bo takoj zapustila dobra volja, mladostni zagon, idealizem, pozitivna energija, ki jo nosite s sabo, boste vztrajali in vzdržali. V to sem prepričan. Kar je za nami in kar je pred nami, so nepomembne stvari v primerjavi s tistim, kar je v nas.

Ob lastnih visokih pričakovanjih so tukaj še vsa pričakovanja drugih, ves ponos in ves strah pred osramotitvijo ali neuspehom. Zdaj že vem, da zgodovina ni učiteljica življenja, in iz lastne izkušnje razbiram, da starševski nasvet v danem trenutku ne šteje skoraj nič. Kot geograf pa dobro vem, da se drobci usedajo na dno in da v plasteh življenja čakajo, da pridejo na površje. Nihče se ne rodi samo enkrat, življenje nam znova in znova ponuja priložnosti. Takrat se bomo zagotovo spomnili, da se je pri vzpenjanju na hrib odraslosti in starosti treba držati dveh preizkušenih, starih pravil pešačenja:
- nikoli ne sledi kozi, saj boš pot končal na robu previsne stene, in
- vedno sledi muli, saj boš do mraka prispel v koče.

Ruski pesnik in esejist Josif Brodski, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1987, je ob podobni priložnosti mladim menda dejal: »Vaš in naš čas je omejen. Ne zapravite ga tako, da živite življenje nekoga drugega. Ne ujemite se v hotenje slediti tujim navodilom in mnenjem. Naj glas ostalih ne preglasi vašega notranjega glasu intuicije. Imejte pogum, da sledite svojemu srcu in intuiciji. Nekako naravno vesta, kaj je najboljše za vas. Vse ostalo je nepomembno.«

Erik Fromm je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja napisal knjigo z naslovom To have or to be. Biti ali imeti. Napovedal je premik v temeljnih vrednotah, pozornost pa je usmeril v nenehen preplet dela in izobraževanja, saj nam oboje nenehno polzi skozi prste.

Medtem ko obnavljamo znanje maternega jezika, se spominjamo svoje prihodnosti. Medtem ko obnavljamo znanje matematike, se spominjamo preteklosti človeštva. Medtem ko obnavljamo napor gibanja, se spominjamo lastne silovite moči. Medtem ko pa obnavljamo prijateljske vezi s sošolci in sošolkami, se spominjamo lastnega bitja srca in resničnega nasmeha.

Vaše znanje – šestnajste ljubljanske waldorfske generacije – na številnih področjih neprimerljivo prekaša moje znanje ali znanje kogarkoli iz več tisoč generacij staršev. Imam vas za skupino mladih, lepih in razumno egoističnih duš sredi dolgega in razburljivega potovanja. Ob misli na dolžino življenja, ki je pred vami, sem vesel, da ste štiri leta imeli ob sebi učitelje, ki so bili vaši vodniki. Bodite spoštljivi do njih – zdaj, ko se približujete eni od ciljnih črt, pa tudi kasneje, ko boste po njihovih vzpodbudah in zgledu ravnali svoje odločitve.

Nasploh poskušajte spoštovati življenje, saj je življenje predvsem ogledalo nas samih.

Želim vam, da bi bili čim bolj uspešni pri svojem delu v prihodnje, da bi znali napraviti svoj poklic čim bolj privlačen, da bi vnesli vanj novo kakovost, drugačnost, ki bo boljša.

Učiteljskemu zboru, ki z vsako generacijo najde skrivnostni in edini jezik, ki ga le-ta obvlada, ni treba reči drugega, naj ostane čuječ, odprt in zahteven do samega sebe.

In mi, dragi starši? Mi pa bomo vse povedali v nadaljevanju večera.

Uživajmo v druženju!

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !