ZEMLJEPISNO IME NA ZEMLJEVIDU


Savinjske Alpe. (Zbornik Planinskega društva Kamnik, 1993, stran 38)

Ime na zemljevidu je znak, karta pa je pomanjšana slika (dela) Zemljine površine. Naloga zemljevida je prikazati to površino čim bolj objektivno in stvarno. Iz tega lahko sklepamo, da bo vsebina zemljevida toliko boljša, točnejša in kakovostnejša, kolikor več zemljepisnih imen bo izpisanih na njej (Stepanov, 1984). Z vidika geografske stvarnosti bi tako tudi moralo biti. Kot bomo videli, ta logična povezava ni tako enostavna, kot zgleda, saj zmanjšana zemeljska površina ne omogoča vnašanja vseh zemljepisnih imen.


Knafelcev zemljevid Julijskih Alp iz leta 1910. (Vir: Slovenski planinski muzej)

V kartografiji se poudarja dvojni pomen zemljepisnih imen: uporabni oz. praktični ter znanstveni.

Težnja, da se na karto da čim več imen, pogosto pripelje do prevelike obremenjenosti z imeni, ki potiskajo v ozadje ostalo vsebino in karta zato postane nejasna. Na podoben način lahko težnja po jasnosti privede do tega, da karta postane oskubljena, brez imen in tako izgubi na informativni vrednosti. Napačna je tudi težnja po enakomerni razporeditvi imen po celotni površini zemljevida, saj imena najpogosteje niso enakomerno porazdeljena po površini. Zato sta fazi določevanja števila imen in pravilna obremenitev zemljevida izjemno pomembni.

Na zemljevidu se torej nikoli ne pojavijo vsa zemljepisna imena, ki se pojavljajo v pokrajini, ampak samo njihovo neobhodno število, ki je odvisno od namena, vsebine in merila zemljevida, pa tudi od kakovostnih in kvantitativnih značilnosti ter značaja prvin vsebine, na katere se ime nanaša.

Število zemljepisnih imen, ki se pojavijo na določenem zemljevidu je odvisno od vsebine zemljevida, njenega namena in merila.

Obremenitev zemljevida z zemljepisnimi imeni se definira s površino, ki jo imena zavzemajo s svojimi notranjimi konturami. Izraža se v odstotkih, ki so rezultat razmerja med uporabljeno površino zemljepisnih imen izraženo v mm2 na enem cm2 zemljevida. Da obremenitev z imeni ne bi vplivala na jasnost oz. preglednost zemljevida, to razmerje ne bi smelo biti večje od 10 do 15 %, kar je zlasti odvisno od splošne obremenitve zemljevida, pa tudi od vrste, velikosti in števila črk.

Iz preglednice je razvidno, kako se na nemških topografskih zemljevidih spreminja obremenitev z imeni, ki so v naravi na površini 553 km2, oz. na 8848 cm2 v merilu 1 : 25.000 in 553 cm2 v merilu 1 : 100.000.


Dolina Triglavskih jezer. (Leon Koporc v Kunaver, J. 1992: Naš alpski svet. Ljubljana.)

Relativno veliko število imen na zemljevidih majhnega merila dosežemo z zmanjšanjem srednje velikosti črk s katerimi jih izpisujemo (tretja in šesta vrstica v preglednici). Z zmanjšanjem merila se povečuje tudi obremenjenost zemljevida, pri čemer se znatno poveča odstotek imen naselij (četrta in peta vrstica v preglednici), medtem ko se število imen ostalih prvin vsebine zmanjšuje.

Razen imen in dogovorjenih topografskih znakov se na zemljevide dodajajo tudi pisna pojasnila oz. okrajšave, s katerimi se poudarja najpomembnejša kakovostna značilnost, ali se dodajajo številčne vrednosti, ki kažejo na njihove najpomembnejše kvantitativne značilnosti. Na ta način se zmanjšuje skupno število dogovorjenih znakov.

Od imen, ki so zapisana na zemljevidih, se pričakuje izpolnjevanje naslednjih zahtev:
• da so izpisana v celoti,
• da je zapis pravilen,
• da je dosežena jasnost in preglednost branja.

Izpolnjevanje teh zahtev je odvisno od izbora imen, preverjanja napisov imen, od pravilne postavitve imen na zemljevidu glede na objekt, ki ga označuje ter z razporeditvijo imen glede na ostale kartne prvine.


Manjšinska jezikovna ozaveščenost (ali pretirana nemška uslužnost?) PD Kranj na vogalu Kranjske koče na Ledinah. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri načrtovanju izpisa imen je potrebno upoštevati še:
• racionalnost pri uporabi prostora na zemljevidu,
• izgled in sodobnost v stilu oz. oblikovanju,
• preglednost ter možnosti za reprodukcijo.

Najboljše rezultate dosegamo s celostnim izborom tipa, oblike in velikosti črk s katerimi se izpisujejo imena, kakor tudi z izborom barve, s katerimi se tiskajo. Splošna zahteva je, da se zemljepisna imena harmonično vklapljajo v vsebino zemljevida oz. da z njo tvorijo enkratno celoto.

(se nadaljuje)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !