IN SMO ŠLI: UGLAŠENI S SPOMINOM

Včeraj si bil v Ljubljani zelo težko sam. Midva sva bila v številni hodilni družbi natančno sedem ur. S seboj sva nesla tudi triglavko pokojnega soseda Dolfeta Modica, borca prekomorskih partizanskih enot in do smrti vsakoletnega udeleženca pohoda in osrednje prireditve.

Pot spominov in tovarištva, tudi Pot ob žici, je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi (sprva italijanske okupatorske) bodeče žice, ki je med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945 oziroma 1171 dni omejevala Ljubljano, mesto heroj.

Včeraj preprek ni bilo. Bilo je veliko optimizma, veselja in navdihujočega napora. Danes pa si spet postavljamo prepreke in celo ovire. Tega nam res ni treba.


Začeli smo pri AMZS, uradno tretji od skupaj osmih kontrolnih točk. (Fotografija: Borut Peršolja)


Danes najlepši, med vojno pa …, je del od Koseškega bajerja do Brda. (Fotografija: Borut Peršolja)


Hodili smo tako kot na atletskem stadionu – v nasprotni smeri urinega kazalca ali proti toku.
(Fotografija: Borut Peršolja)


Tudi ozaveščevalna akcija Amnesty International je bila zgovorna. (Fotografija: Borut Peršolja)


Sedem ur za premišljevanje o drugi svetovni vojni, o desetdnevni vojni, ki sem jo doživel sam, o življenju, ki ne izbira in določa. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zeleni obroč, vrednostno nevtralen, spominja na razpršeno strelsko tarčo in zato deluje sporočilno prazno, nedoraslo. (Fotografija: Borut Peršolja)


Razlike vedno obstajajo in zato je tudi na Golovcu tako težko biti različen. (Fotografija: Borut Peršolja)


Miselni zemljevid, ki se je ob begunski krizi osvežil in v novi preobleki stopil v ospredje. (Fotografija: Borut Peršolja)


Zadnji del poti, boleče mišice in prašne superge napovedujejo dolgotrajen spomin.
(Fotografija: Borut Peršolja)


Spomin je treba ves čas ohranjati, ga osveževati in ne glede na medij sporočanja … (Fotografija: Borut Peršolja)


… vedeti za (žal) njegovo nujno časovno neujemanje z dobo nastanka. (Fotografija: Borut Peršolja)


In večno vprašanje: zakaj pozabljamo toliko bolj, kolikor bliže udobja svojega doma smo?
(Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bil moj korak spomina.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !