OBISK GORA ALI NJIHOVA SOUPORABA

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI,
2. del: OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV,
3. del: KO ZNANJE O IZJEMNOSTI POKRAJINE PRERASTE V NJENO SPOŠTOVANJE IN OHRANJANJE,
4. del: VELIKOPLANINSKA KOPNA (MANJ KOT) POLOVICA LETA,
5. del: VELIKOPLANINSKA ZIMSKA (VEČ KOT) POLOVICA LETA.)


Stan: vezan na točno določeno pokrajino in točno določenega človeka. (Fotografija: Borut Peršolja)

V okviru projekta Načrt upravljanja z obiskom na Veliki planini je Cipra Slovenije po odločitvi projektne skupine izvajala več različnih aktivnosti. Rezultate smo upoštevali pri pripravi končnega predloga načrta upravljanja z obiskom na Veliki planini, ki ga bom objavil v naslednjem prispevku.

***

Načrt upravljanja z obiskom (v nadaljevanju: UO) vsebuje:
- oceno stanja turističnega obiska na obravnavanem in vplivnem območju:
- strateške in operativne cilje upravljanja z obiskom,
- prostorsko umestitev varstvenih in razvojnih vsebin,
- program izvajanja z določitvijo prioritet, nosilcev in finančnim ovrednotenjem aktivnosti (akcijski načrt).

Razvojne usmeritve načrta UO se nanašajo na:
- javno infrastrukturo in drugo opremo v pokrajini,
- spodbujanje trajnostnih kmetijskih, turističnih, športnih in kulturnih dejavnosti ter socialnih storitev,
- izvajanje lokalnih (gospodarskih) javnih služb in
- razvoj orodij in različnih komunikacijskih poti za komuniciranje z obiskovalci (promocijski materiali, izobraževanje turističnih ponudnikov, oblikovanje in vzpostavitev informacijskega centra, izobraževanje in aktivna komunikacija turističnih vodnikov, predstavnikov agrarnih skupnosti, delavcev Zavoda za gozdove, lovcev, vodnikov PZS, gorskih vodnikov).

Pri infrastrukturi smo izhajali iz naslednjih načel:
- Obiska ne usmerjamo v območja miru, zato tam ne razvijamo turistične infrastrukture.
- Turistična infrastruktura naj se koncentrira v pastirskih naseljih ali njihovi bližini in ob ključnih turističnih točkah. K turistični infrastrukturi prištevamo predvsem: počivališča, razgledišča, opazovališča, informacijske točke ter pojasnjevalne table, mrežo peš poti, konjeniških in kolesarskih poti.
- Zaradi privlačne turistične infrastrukture, ki obiskovalce usmerja/privlači v določenem območju, se razbremenjujejo (pre)obremenjena območja.


V milijonih let zgrajena infrastruktura. (Fotografija: Borut Peršolja)

Možni cilji za vključitev podjetja Velika planina d. o. o.:
- zagotoviti pozitivno finančno poslovanje podjetja,
- manjša odvisnost od subvencij občine,
- povečanje usposobljenosti in motivacije osebja,
- razpršitev in raznovrstnost storitev in uvedba donosnejših storitev,
- postopna prenova objektov in žičniških naprav ter njihovo dolgoročno delovanje,
- vodilna vloga podjetja pri skupnem upravljanju območja Velike planine.

Glede prometa smo upoštevali naslednje cilje:
- zmanjšati obremenjujoče vplive motornega prometa na naravo,
- izboljšati kakovost življenja za pastirje,
- izboljšati storitve in trajnostno mobilnost za obiskovalce in
- povečati privlačnost območja na temelju trajnostnega turizma.

Po vzgledu primerov dobrih praks smo sledili konceptu umirjanja prometa v gorskih območjih, ki predvideva:
- spodbujanje hoje, kolesarjenja, turne smuke in teka na smučeh,
- povečanje obsega in kakovosti javnega in organiziranega turističnega prevoza,
- urejanje infrastrukture (predvsem parkirišč) za mirujoči promet, predvsem v naseljih v dolini in njihovi bližini,
- omejitev motornega prometa, ko je obisk največji (ob koncu tedna in ob večjih prireditvah), na nujne vožnje,
- ukrepanje, ki bo omejevalo dostop domačinov in lastnikov do njihovih zemljišč oziroma dejavnosti v skladu z dosedanjim pravnim redom.

Turizem je danes veliko bolj interdisciplinarna panoga kot v preteklosti in zato so naloge turizma širše. Poleg razvoja, ponudbe, trženja in prodaje turističnih storitev destinacije, turizem opravlja nalogo ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ohranjanja identitete kraja, ohranjanja biodiverzitete, izobraževanja in skrbi za osebno rast. Interpretacija bistveno pripomore k višji dodani vrednosti turističnih produktov in s tem k ekonomski učinkovitosti turizma (Carter 2010).


Radovednost poganja vse in vsakogar. (Fotografija: Borut Peršolja)

Turistični produkt so doživetja. Pri kakovostnem trajnostnem turizmu doživetja izhajajo iz doživljanja naravne in kulturne dediščine in morajo biti povezana z dejanskim okoljem, ki ga obiskovalec doživlja s svojimi čuti. Na Konferenci o turističnih destinacijah za prihodnost 2007 v Sorǿju so menili, da morajo biti doživetja:
– avtentična (izhajati morajo iz resničnih dejstev o konkretnem okolju),
– trajnostno zasnovana (v okviru ekološke, psihološke, socialne in ekonomske nosilne sprejemljivosti območja),
– celostna (holistična),
– navdihujoča (spodbujajo trajne psihološke spremembe – prispevajo k znanju, razumevanju, vrednotam; spodbujajo kreativni navdih; ustvarjajo odnos do območja).

Za kakovost doživetja obiskovalca so pomembne štiri komunikacijske dejavnosti, ki jih je treba skrbno načrtovati, uresničevati, vrednotiti in po potrebi izboljševati: infromiranje, prezentacija, animacija in interpretacija. Vse te štiri dejavnosti imajo v načrtovanju doživetij in v turizmu svoje mesto – vsaka ima svoje cilje in naloge. V praksi se pogosto prepletajo. A nobena izmed prvih treh nikakor ne more nadomestiti interpretacije (Keršič Svetel 2010).


Prva bivališča so bila zavarovana z okoljem, s pečicami. (Fotografija: Borut Peršolja)

Cilji po dejavnostih
Predstavljeni so nekateri cilji po dejavnostih (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, upravljanje z vodami, šport in turizem, promet, komunalno urejanje, raziskovanje in monitoring ter informiranje in izobraževanje), ki so v neposredni povezavi s (turističnim) obiskom. Cilje varstva in razvoja je mogoče uresničiti zlasti prek posameznih dejavnosti. Cilji po dejavnostih so podrejeni ciljem varstva in razvoja.

1 Kmetijstvo
- ohranjati in razvijati tradicionalno kmetijstvo oz. pastirsko živinorejo, ki bo, poleg proizvodne funkcije, skladno s funkcijami območja Velike planine (varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo voda, ohranjanje krajine)
- razvijati ekokmetijstvo (nadzorovana ekološka pridelava – možnost povečanja dohodka)
- povečati dohodek kmetov iz prodaje mlečnih izdelkov
- ohranjati ekstenzivno kmetijstvo kot obliko upravljanja z ogroženimi ekosistemi
- vzpodbujati košnjo v območjih gnezdišč ptic in zaraščanja
- razviti blagovno znamko za kmetijske izdelke z območja Velike planine (nadzor porekla, kakovosti in količine)
- preprečevati onesnaževanje iz točkovnih virov onesnaževanja (gnojišča, gnojne jame) in zmanjševati razpršeno onesnaževanje


Aktivni počitek. (Fotografija: Borut Peršolja)

2 Gozdarstvo
- spodbujati načrtno, celovito, sonaravno, trajnostno in mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom
- ohranjati in izboljšati ekološko stabilnost gozdov
- ohranjati raznolikost ekosistemov v gozdnem prostoru
- ohranjati naravno sestavo drevesnih vrst
- varovati ogrožene in endemične vrste
- razvijati vse funkcije (ekološke, socialne in proizvodne) in vloge gozdov
- v upravljanje z gozdovi vključevati varstvo narave in varstvo kulturne dediščine
- vzpostavljanje in upoštevanje mirnih, prezimovalnih in drugih posebnih območij za potrebe posameznih živalskih populacij
- skupno gospodarjenje z gozdom in travinjem v gozdnem prostoru

3 Upravljanje s prostoživečimi živalskimi vrstami (lovstvo)
- trajnostno upravljanje s populacijami divjadi
- vzdrževati ravnotežje med rastlinstvom in živalstvom v gozdovih
- v območjih gnezdišč ptic uskladiti interese naravovarstva in lovstva

4 Upravljanje z vodami
- ohranjati značilnosti kraškega hidrološkega sistema
- ohraniti in izboljšati kvaliteto in ohraniti količino vode
- izboljšati učinkovitost rabe vode
- varovati kraški vodni sistem za oskrbo z vodo
- ohranjati stoječe vode, ki so rezultat človekovega dela (kali, mlake)
- sanacija divjih odlagališč odpadkov v bližini vodnih virov
- zmanjšati onesnaževanje voda v vodozbirnem območju Velike planine

5 Šport in turizem
Dejavnosti turizma in oblike rekreacije so vse bolj razvejane in povzročajo različne pritiske, ki jih za območje Velike planine razdelimo v dve kategoriji, to je na turistične in rekreativne dejavnosti ter na turistično infrastrukturo. Turizem in rekreacija sta po eni strani funkciji območja Velike planine, po drugi strani pa neposredno in posredno povzročata vse večje pritiske oziroma predstavljata grožnjo za območje. V prostoru Velike planine se pojavlja okrog 20 različnih oblik prostočasnih človekovih dejavnosti, ki jih umeščamo med turizem in rekreacijo.

Pritiski se povečujejo zaradi povečevanja števila ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ter pojava novih oblik prostočasnih dejavnosti, ki se širijo in razvijajo praktično povsod po območju Velike planine. Med največje pritiske spada gorništvo, saj hoja obiskovalcev izven utrjenih in označenih poti ter povečan ali celo masoven obisk nekaterih delov povzročata vznemirjanje pašnih živali, zaradi množičnosti uporabe nekaterih planinskih poti prihaja do erozije in ogrožanja rastišč (zavarovanih) rastlinskih vrst. V obdobju poletne sezone predstavlja veliko obremenitev okolja množičen obisk (planinskih) koč, ki nimajo urejenih čistilnih naprav (razen Domžalskega doma). Vse bolj priljubljene prostočasne dejavnosti, kot so turno smučanje, jadralno padalstvo in gorsko kolesarjenje so zaznani pritiski na območju Velike planine, ki povzročajo vznemirjanje živali in izgubo njihovih zatočišč ter lokalno poškodovanje ali celo uničenje vegetacije. V zadnjih letih se vsi navedeni pritiski povečujejo, pri čemer so z izjemo planinstva, ki je razširjeno praktično povsod po območju z zelo velikim in dolgoročnim vplivom na naravne vire, lokalizirani na do 5 % površine z zmernimi in kratkoročnimi vplivi.


Vse je lepo in vse je v redu. Iluzija? (Fotografija: Borut Peršolja)

Usmeritve na področju športa in turizma:
- razvijati šport in turizem, tako, da ne ogrožata kakovosti območja, ter da se program veže na naravo in kulturno dediščino območja in nudi dodatne zaposlitve domačemu prebivalstvu
- stacionarno turistično infrastrukturo razvijati na ozkem območju sedanje poselitve
- razvijati možnosti za šport v kmetijski in gozdnati krajini, v gozdovih le v omejenih območjih, ki so primerna z vidika varstva narave
- razvijati organizirane in vodene mirne oblike športa ter individualne in nemnožične oblike turizma
- razviti identiteto Velike planine v okviru druge turistične ponudbe v Sloveniji
- razširiti turistično ponudbo tako, da bo obisk čim bolj razporejen preko celega leta (zmanjšati sezonska nihanja v turističnem obisku) in razpršen po celotnem območju
- omejevati in preprečevati oblike rekreacije, ki so v nasprotju z varstvom narave (vožnja z motornimi sanmi)
- določiti turistične potenciale območja
- izdelati blagovno znamko vezano na turistično ponudbo območja
- promocija športa in turizma na območju
- povezati nosilce turizma z namenom koordinacije aktivnosti, promocije in celovitega oblikovanja turističnih proizvodov


Iz Gozda in še vedno gozd? (Fotografija: Borut Peršolja)

Pogoji za izvedbo množičnih prireditev:
- Prireditev mora potekati na v naprej navedeni/določeni trasi/lokaciji.
- Trajni posegi v prostor na lokaciji/ trasi prireditve niso dopustni.
- Glasnost na prireditvi ne sme presegati zakonsko predpisanih ravni hrupa.
- Vozila udeležencev prireditve morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih; parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno.
- Organizator mora v 24 urah po koncu prireditve odstraniti vse odpadke in oznake, ki jih je postavil za potrebe prireditve.
- Organizator mora pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, na katerih prireditev poteka.
- Organizator mora pri organizaciji prireditve upoštevati določila Zakona o javnih zbiranjih (Ur.l. RS, št. 113/2005).
- Organizator mora poskrbeti za začasna stranišča.
- Če je predvidena zapora ceste, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste (občine Kamnik in občine Luče).
- Če je predvidena uporaba gozdnih cest, mora organizator obvestiti krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.


Urejen mirujoči promet je eden od temelj trajnostnega turizma. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Seznam aktivnih deležnikov
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, Glavni trg 2, SI-1241 Kamnik
Agrarna skupnost Gojška planina, Krivčevo 8, SI–1242 Stahovica
Agrarna skupnost Mala planina, Zgornje Stranje 10a, SI–1242 Stahovica
Agrarna skupnost Pašna skupnost Velika planina, Velika planina 150, SI–1242 Stahovica
Gospodarska družba Velika Planina, d.o.o., Kamniška Bistrica 2, SI–1242 Stahovica,
Gostinstvo Ovijač (Domžalski dom na Mali planini), Zgornje Gameljne 2, SI–1211 Ljubljana – Šmartno
Krajevna skupnost Črna pri Kamniku, Krivčevo 2, SI–1242 Stahovica
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, Zgornje Stranje 22, SI–1242 Stahovica
Občina Kamnik, Glavni trg 24, SI–1240 Kamnik
Pašna skupnost Dol, Brezje nad Kamnikom 5, SI–1242 Stahovica
Planinsko društvo Bajtar Velika planina, Stahovica 20, SI–1242 Stahovica
Planinsko društvo Črnuče, Dunajska cesta 367, SI–1000 Ljubljana
Planinsko društvo Domžale, p. p. 66, SI–1230 Domžale
Rekreacijsko društvo Rigelj Velika planina, Velika planina 2, SI–1242 Stahovica
Štritof Marko s.p. (Jarški dom), Žaga 14, SI–1242 Stahovica
TPPP d.o.o. (Dom na Kisovcu), Božena Habjan, Zgornje Stranje 4, SI–1242 Stahovica


Največji deležnik pa je narava. In kdo jo zastopa?
(Fotografija: Borut Peršolja)

Seznam svetovalnih deležnikov
Društvo GRS Kamnik, Perovo 20, SI–1241 Kamnik
Policijska postaja Kamnik, Tomšičeva ulica 4, SI–1240 Kamnik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, izpostava Kamnik, Trg talcev 1, SI–1240 Kamnik
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21, SI–1240 Kamnik
Zavod za gozdove Slovenije, LPN Kozorog, Pot na Poljane 1, 1240 Kamnik
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, Tomšičeva 7, SI–4000 Kranj
Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, PC Planina 3, SI–4000 Kranj

Prikaz različnih pristopov k vključevanju deležnikov glede na izkazan vpliv in interes.

Pri načrtovanju komunikacije velja izpostaviti dejstvo, da je treba pri vseh stikih z deležniki jasno predstaviti katere dele načrta UO je mogoče usklajevati in kateri deli so izpeljani iz obstoječega pravnega stanja.


Zavetništvo ali zavezništvo? (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !