OBIČAJNO ŽIVLJENJE PREBIVALCEV, KAKOVOSTNO DOŽIVETJE OBISKOVALCEV

(Nadaljujem z objavo vsebin, povezanih z Načrtom upravljanja z obiskom na Veliki planini:
1. del: NAČRT UPRAVLJANJA Z OBISKOM NA VELIKI PLANINI)


Posvečena pokrajina, kaj pa obiskovalci? (Fotografija: Borut Peršolja)

Osebna izkaznica območja Velike planine
Gre za skoraj 1000 ha veliko visokogorsko pašno območje v Kamniško-Savinjskih Alpah v Sloveniji. V višinskem pasu od 1200 m do 1668 m (najvišji vrh Gradišče oz. Njivice) je po arheoloških najdbah v treh tisočletjih nastalo eno najstarejših in največjih pašnih območij slovenskega alpskega sveta. Sestavljajo ga pastirska selišča Velika planina, Mala planina, Gojška planina, planina Kisovec, planina Konjščica in planina Dol. K nastanku so pripomogle ugodne oblike površja, kamninska zgradba, prstne, podnebne in rastne razmere, omejitveni dejavnik pa je pomanjkanje vode.

Leta 1875 so kmetje iz skoraj dvajsetih naselij na vznožju kraške planote na celotnem območju Velike planine prepasli 160 krav, 400 volov in 100 prašičev. V zadnjem obdobju se poleti na Veliki planini, Mali planini, Gojški planini pase okrog 370 do 400 glav goveje živine. Za visokogorsko kulturno pokrajino so značilni ovalni pastirski stanovi. Po stanju v Franciscejskem katastru je bilo leta 1826 na Veliki planini 63 koč, na Mali planini pa 31. Zdaj jih je v vseh seliščih okrog 120, a le 7 ovalnih. Najstarejša Preskarjeva bajta je spremenjena v muzej. Koče so prve spremembe doživljale že pred drugo svetovno vojno, ko je prišlo do razmaha turnega smučanja. Leta 1945 so Nemci požgali vsa pastirska selišča, vključno z leseno kapelo svete Marije Snežne.

Velika planina je znano poletno in zimsko izletniško območje, ki premore več kot sto počitniških koč. Urejeno je smučišče z gondolsko žičnico, na Mali planini pa so tri gostišča, od tega dve planinski koči. Naravne znamenitosti so: udornici Velika in Mala vetrnica, jama v Dovji griči, naravno okno Luknja pod Zelenim robom in jama v Kofcah, ki je mestoma lepo zakapana (dolga je 1090 m, doseže pa 103 m globine).


Velikoplaninski obmejni stražar. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pomembnejše značilnosti območja Velike planine
• Največja planina v Sloveniji: glavna dejavnost je pastirstvo, spremljajoča dejavnost pa turizem.
• Po obliki, videzu ter organizaciji življenja je edinstvena v Alpah.
• Dolga tradicija – pašništvo že od železne dobe dalje.
• Bogato ljudsko izročilo in etnološke posebnosti.
• Kraška planota z zelo razgibanim površjem, številne naravne oblike, procesi in pojavi.
• Pestro rastlinstvo in živalstvo.
• Dobro poznano in obiskano območje, ki pritegne obiskovalce iz cele Slovenije in iz tujine.
• Izjemna razglednost: prosti severu na Grintovce in proti jugu na osrednji del Slovenije.
• Bližina velikih slovenskih mest oz. območja z največjim številom prebivalstva.

“Območje je zanimivo in privlačno zaradi razglednosti in pokrajinsko razgibane pokrajine, kjer se odprti pašniki in pastirska selišča izmenjujejo z območji, ki jih poraščajo večje in manjše skupine drevja, grmovja ali redek gozd. Velika planina je vabljiva za turiste. Pozimi so možnosti za rekreativno alpsko smučanje, tek in hojo na smučeh, turno smučanje, eventuelno sankanje, poleti pa je privlačna za sprehode, rekreacijo v naravi, naravoslovni turizem itd., od tod vodijo poti v visokogorski svet Kamniških Alp.” (Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja, stran 12.)

Ocena števila obiskovalcev Velike planine
Na podlagi razpoložljivih podatkov o prepeljanih potnikih, opravljenih nočitvah, štetja obiskovalcev in ocen Veliko planino letno obišče peš, z gondolo ali po cesti s Kranjskega Raka od 200.000 do 250.000 obiskovalcev, kar jo uvršča med najbolj turistično obiskana območja Slovenije.

Za Veliko planino posplošeno velja model 1 : 2:
- približno tretjina obiskovalcev obišče Veliko planino z gondolo,
- približno tretjina obiskovalcev obišče Veliko planino pozimi,
- približno dve tretjini obiskovalcev, ki Veliko planino obiščejo pozimi, se nanjo pripelje z gondolo,
- približno dve tretjini obiskovalcev, ki veliko planino obiščejo poleti, se nanjo pripelje z iosebnim avtomobilom,
- približna tretjina obiskovalcev Velike planine je stalnih, rednih obiskovalcev.
- približna tretjina ustvarjenih prihodkov odpade na kmetijstvo.


Plitva voda, globoko življenje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Ustvarjeni prihodki gospodarskih družb, ki delujejo na Veliki planini (po podatkih AJPES).

2008 2009 2010
gostinstvo in turizem 160.537 142.047 112.785
žičničarstvo 747.453 699.085 620.352
SKUPAJ 907.990 841.132 733.137

Odprtje kateregakoli območja za obiskovanje pripelje do vplivov na to območje. Prvi obiskovalci povzročajo največ škode in ko se njihovo število poveča, ni nujno, da se povečajo tudi njihovi vplivi. Bolj kot število vpliva na stanje njihovo vedenje. Ko je dosežena določena raven vpliva, postanejo vplivi na enega obiskovalca, razmeroma majhni.


Krog, ki oblikuje zadovoljstvo.

Ciljne skupine
Med ciljnimi skupinami so zastopane vse starostne skupine. Ob izvedbi anketriranje so prevladovale starostne skupine:
- od 41 do 45 let (12,4 %),
- od 51 do 55 let (11,8 %),
- od 36 do 40 let (11,3 %) in
- od 26 do 30 let (10,8 %).

Večina obiskovalcev obišče Veliko planino v družbi prijateljev ali z družinskimi člani (skupaj 85,7 %). Manj kot desetina vseh obiskovalcev (9,3 %) je bilo samih ali z večjimi organiziranimi skupinami.

Če sodimo po (mednarodnih) razločevalnih motivih, potem bi povprečnega obiskovalca Velike planine prej označili za ekoturista kot običajnega potrošnika:

Običajen potrošnik Ekoturist
1 Obisk prijateljev in sorodnikov Divjina in neokrnjena narava
2 Nakupovanje Jezera in potoki
3 Nočno življenje in zabava Telesno aktiven
4 Zabaviščni in tematski parki Gore
5 Zelo obiskana središča Nacionalni parki
6 Biti skupaj kot družina Izkušnje so način življenja


Navaden dež, izjemno doživetje. (Fotografija: Borut Peršolja)

Med t. i. UNIQUE-elementi območja nedvomno prevladujejo: redkost, novost, navdušujoče, kakovost, razumevanje, čustva.

Cilji načrta upravljanja z obiskom
Načrt upravljanja z obiskom (v nadaljevanju: načrt) v vseh delih sledi osnovnim ciljem in viziji območja. Ker cilji in vizija s strani naročnika (to je Občine Kmanik) niso bili postavljeni, smo jih na podlagi študija različnih virov in poznavanja problematike gorskih območij opredelili sami.

Vizija območja Velike planine
- enkratna visokogorska pokrajina:
VELIKA PLANINA JE ZAKLAD NARAVE.
- izjemna pastirska dediščina:
PASTIRJI SO OBLIKOVALI IN OHRANILI NJEN IZGLED IN VSEBINO.
- velika poučna in doživljajska vrednost:
PLANINA JE ODPRTA ZA VSAKOGAR, KI IMA ODPRTE OČI IN VELIKO SRCE.
- območje brez CO2 (ki je posledica obiska):
SOUPORABA POKRAJINE JE TRAJNOSTNA IN USKLAJENA.


Vrata sodelovanja. (Fotografija: Borut Peršolja)

Cilji območja Velike planine
Upravljanje z obiskom se izvaja z naslednjimi cilji:
- da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja prebivalcem z razvojem gospodarskih dejavnosti (zlasti tradicionalna paša na pašnih planinah ter tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo) ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja,
- da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, pokrajinskih, estetskih in duhovnih vrednot,
- da se ohrani in varuje narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo pokrajine,
- da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri,
- da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja,
- da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen (trajnostni razvoj) razvoj,
- da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje Velike planine.

Na Veliki planini želimo doseči trajnostno ravnovesje med ohranjanjem biološke raznovrstnosti, spodbujanjem razvoja človeških virov in vzdrževanjem kulturnih vrednot.


Ploskovno znižanje površja v odnosu do utrjene poti. (Fotografija: Borut Peršolja)

***

Načrt smo pripravili z namenom priprave skupnih usmeritev za nadaljnji razvoj turističnega/gorskega obiska območja Velike planine. Zanj je zaradi velike lastniške in interesne razdrobljenosti značilno neusklajeno upravljanje in načrtovanje različnih deležnikov, saj je urejenost infrastrukture za obiskovalce ključnega pomena pri njihovem usmerjanju.

Načrt upošteva:
- naravovarstvene smernice (ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot),
- kulturovarstvene smernice (ohranjanje kulturne dediščine in varstvo kulturnih vrednot),
- dejanske razvojne potrebe (ohranjanje značilne gospodarske dejavnosti in pokrajinske pestrosti, ki je nastala na podlagi vplivanja človeka na naravo v preteklosti),
- možnosti in interese deležnikov ter
- trajnostne potrebe obiskovalcev.


Kamnita goba, oblikovana tudi s pomočjo vetra. (Fotografija: Borut Peršolja)

Pri izdelavi načrta smo zasledovali tudi skrb za skupno turistično predstavitev območja, vodenje obiskovalcev in usklajevanje raziskovalnih aktivnosti.

Z načrtom so:
- zbrane pomembne informacije o obravnavanem območju in njegovih značilnostih,
- izpostavljene varstveno najpomembnejše pokrajinske sestavine in kulturna dediščina,
- ugotovljene pravne podlage in politike, ki vplivajo na upravljanje z obiskom,
- določena območja, ki so primerna za obiskovanje ter nujna infrastruktura,
- določene in utemeljene potrebe po človeških in finančnih virih.

Ustrezno oblikovan in usklajen načrt omogoča boljše izhodišče za usklajevanje različnih interesov z deležniki, trajno in učinkovito upravljanje območja, pridobivanje dodatnih finančnih sredstev, komuniciranje med upravljavcem, deležniki in obiskovalci na celotnem območju.

Načrt ni predpisan z nobenim zakonom ali občinskim aktom. Prav tako ne obstaja enotna metodologija priprave takšnega načrta.

Načrt upravljanja (del tega pa je tudi upravljanje z obiskom) je obveza, ki velja za zavarovana območja in je določena v Zakonu o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS št. 96/2004, 30. 8. 2004). Zakon v 53. členu določa, da mora imeti narodni park načrt upravljanja. Poleg nacionalne zakonodaje priporočilo o pripravi načrtov upravljanja za zavarovana območja izhaja tudi iz Konvencije o biološki raznovrstnosti, katere podpisnica je Republika Slovenija.

Čeprav območje Velike planine ni zavarovano kot območje zavarovane narave po zakonu o ohranjanju narave, smo smiselno upoštevali navedena metodološka izhodišča ter izkušnje in primere dobre prakse doma (in v tujini). Pri pripravi načrta UO pa smo upoštevali tudi naslednje veljavne pravne akte:


Pogled, ki ga ni več. (Fotografija: Borut Peršolja)

Prostorski pravni red
– Odredba o zavarovanju zemljišč na Veliki planini. Uradni list SRS št. 7, 25. 2. 1965.
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje na Jamah na Veliki planini (Uradni list SRS, št. 33/1985)
– Dolgoročni plan občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Ur. l. SRS, št. 8/89 – popravek 16/89, sprememba št. 39/89)
– Sklep o sprejetju družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Ur. l. SRS, št. 31/86, sprememba 39/89)
– Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 1992 in uskladitve grafičnega dela družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Ur. l. RS, št. 22/92)
– Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajinske zasnove Velike Planine (Ur. l. RS, št. 70/94)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik (Ur. l. RS, št. 30/95, sprememba 14/96)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnitev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02)
– Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02)


Mežikelj, sorodnik rdečega iz Kekčeve zgodbe. (Fotografija: Borut Peršolja)

Prometni pravni red
– Odredba o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak–Kisovec in Dol. Uradni list RS, št. 55, 1. 10. 1993, stran 2786.
– Odredba o spremembah odredbe o prometnem režimu na cesti Kranjski Rak–Kisovec in Dol. Uradni list RS št. 21, 22. 4. 1994, stran 1297.
– Odlok o redu na območju Velike, Male, Gojške planine in Kisovca. Občina Kamnik, 1993.
– Odlok o javnem redu na območju Velike planine. Uradni list RS št. 80, 12. 10. 2001.


Še brez informacijske table, ki kvari izgled. (Fotografija: Borut Peršolja)

Kulturnodediščinski pravni red
– Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine Velike planine (Uradni list RS št. 11/99), preimenovano v Območje nacionalne prepoznavnosti Velika planina (Uradni list RS št. 76/04).
– Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik 2001, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, november 1999 in februar 2001.
– Pravilnik o seznamu zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah, Uradni list RS št. 102/10.
– Register nepremične kulturne dediščine: Velika Planina – Pastirsko naselje (EŠD 140) in Velika Planina – Arheološko najdišče (predlog št. 450018).
– Odločba o zavarovanju poslopij pri Svetem Primožu nad Kamnikom (Uradni list LRS št. 11/1958, stran 62).
– Odlok o razglasitvi Preskarjeve bajte na Veliki planini za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS št. 88/2005, stran 3797).


Planina v večnem nastajanju. (Fotografija: Borut Peršolja)

Turizem
Strategija razvoja turizma v občini Kamnik, 2006.

Pregled strokovnih podlag
Za območje Velike planine načrt upravljanja z obiskom še ni bil pripravljen, čeprav je mogoče posamezne prvine ali težnje za urejanje tega področja zaslediti v številnih dokumentih ali različnih strokovnih podlagah:
1. Predlog odloka o razglasitvi Velike planine za narodni park. Občinski ljudski odbor v Kamniku, 1957 ali 1959.
2. Predlog za proglasitev planote Velike planine in doline Kamniške Bistrice za Kamniški narodni park. Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, 1962.
3. Kopač, V. 1964: Smernice za zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot Velike planine in njene soseščine. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
4. Urbanistični program Velike planine. Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana. 1964.
5. Odlok o zavarovanju Velike, Male in Gojške planine. 1966.
6. Spomeniško varstveni elaborat. 1972.
7. Velika planina: Program turističnega razvoja. Urbanistični inštitut SRS. 1974.
8. Urbanistični načrt območja Velike planine. Ljubljanski urbanistični zavod, 1974.
9. Kopač, V. 1975: Meje turistične rasti na Veliki planini. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj.
10. Samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS Rekreacijsko-turističnega centra Velika planina. Skupščina občine Kamnik, 1980.
11. Osnutek razvojnega programa Velike planine. Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Kamnik. 1991
12. Kopač, M. 1991: Velika planina. Valorizacija krajinskega območja za potrebe razvoja. Katedra za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Ljubljana.
13. Prostorski ureditveni pogoji krajinske zasnove Velike planine, Razvojni zavod Domžale, 1994.
14. Peršolja, B. 1995: Planine v vzhodnih Kamniških Alpah. Seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Signatura: R 1709.
15. Geomorfološka inventarizacija Kamniško-Savinjskega regijskega parka, 1995.
16. Logar, V. 1997: Geografska preobrazba Velike planine. Seminarska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Signatura: R 1864.
17. Hrabar, M. 2003: Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v »Podjetni regiji«. Končno poročilo. Študijski primer Velika Planina. Oikos. Domžale.
18. Strokovni predlog za zavarovanje Regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, 2006.
19. Strategija razvoja turizma v občini Kamnik, julij 2006.
20. Velika planina: nova prometna ureditev, osnutek in koncept. Inštitut Alpe Bled, 7. 7. 2008.
21. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov. Sklop: Velika planina. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, november 2009.
22. Osnutek uredbe o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe za javno predstavitev v Občini Solčava, Občini Luče, Občini Kamnik, Občini Preddvor in Občini Jezersko (9. 7. 2009): http://www.ksa.si/Db/file/osnutek_uredbe_RPKSA.doc.
23. Osnutek razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, Delovna skupina za pripravo osnutka Razvojnega načrta za Veliko planino in Kamniško Bistrico, 2010.

V okviru priprave načrta so bila ti dokumenti in strokovne podlage pregledani, uporabljeni in upoštevani.


Zavajanje, želja ali resničnost?
(Izsek zemljevida Kamnik 1 : 50.000, Geodetski zavod Slovenije in občina Kamnik 2002.)

(Se nadaljuje.)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !