MAJESTETSKE IN UBIKVITARNE GORE

Tone Strojin:
Doživljanje narave

Ljubljana 2015: Gorniški klub dr. Henrik Tuma, 135 strani, ISBN 978-961-9746-91-5, cena: 15 €

Knjigo sem kupil.

Poleti leta 2016 se je poslovil dr. Tone Strojin (1938–2016). Njegova aktivna funkcionarska leta sem zamudil (v obdobju 1969–1990 je bil praktično neprekinjeno član upravnega odbora PZS, dvanajst let načelnik Kulturnopropagandne komisije in v mandatnem obdobju 1986–1990 tudi podpredsednik PZS), nekajkrat sem ga osebno srečal (na ekskurziji Ljubljanskega geografskega društva leta 2006 na Smrekovec, smo bili sopotniki z dr. Milanom Naprudnikom) in si z njim občasno dopisoval. Predvsem pa sem bral njegova dela. Nedvomno izstopajo Oris slovenske planinske zgodovine (1978), Gorsko društvo Triglavski prijatelji – predhodnik Slovenskega planinskega društva (1978), Etika in odgovornost v gorah (1996), Gorništvo: izbrana dela iz sociologije gorništva (1999) in njegovo življenjsko delo Zgodovina slovenskega planinstva (2009).

Po volilnem porazu v tekmi za predsednika Planinske zveze Slovenije leta 1990 (bil sem navzoč na skupščini PZS, ki je potekala v bivšem domu JLA nasproti železniške postaje v Ljubljani), kjer je bil za enajst let izvoljen Andrej Brvar, se je umaknil iz življenja PZS. Ko je izšla Zgodovina slovenskega planinstva je tedanji častni član PZS grozil s tožbo in prepovedjo prodaje knjige … Zato je zelo sprenevedavo besedičenje Mira Eržena, ki se je v Planinskem vestniku od njega poslovil z besedami: » Ob nenadnem odhodu se slovenski planinci in gorniki z veliko hvaležnostjo in globokim spoštovanjem poklanjamo njegovi osebnosti, ki bo ostala svetel vzor pripadnosti planinskemu delovanju in ljubezni do gora.«

Tone Strojin je vrste PZS zapustil in se preselil v sosednji politično/gorniški tabor.

***

Njegova zadnja knjiga Doživljanje narave je ostala praktično popolnoma spregledana. Nikjer ni bilo zaslediti nobene ocene. Planinski vestnik ji ni namenil niti besede. Pa čeprav avtor skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so gore lepe? Pa so res?

Žal tudi tej knjigi – kar je značilnost praktično vseh njegovih knjig, kar sem mu tudi večkrat povedal – manjka dosleden, gorniško razgledan in odločen urednik. V njegovih besedilih je zelo malo citiranja drugih avtorjev, v tem se kaže njegov slabo prikrit vzvišen odnos do predmeta preučevanja in pokroviteljski odnos do bralstva. Žal pa tak način pisanja – izhajajoč iz lastne izkušnje, lastne idejne/ideološke osnove – za seboj potegne tudi ugotovitve, pri katerih človek najmanj dvigne obrv, če že ne pri priči odloži besedilo … Vsekakor je škoda te nedodelanosti, prepričanosti v svoj prav, saj so nekateri pogledi zanimivi, sveži, v njih se zrcali avtorjeva študioznost in globoko občutenje vsega, kar gorništvo danes je. Vendar te ugotovitve ostajajo v ozadju idej, s katerimi se je danes, v sodobnosti souporabe gorskega sveta, težko strinjati. Zlasti nekatere avtorjeve sodbe, ki jih označuje kot normalnost početja ali doživljanja gora, so vsekakor nerazčiščene in nepojasnjene.

***

(Vsi navedki se nanašajo na besedilo knjige Doživljanje narave.)

»Odnos do narave je pri nekaterih tudi izkrivljen, kar se kaže v konkretnih razmerjih do stvari v naravi. Če nekdo pleza na trigonometrijski drog na vrhu gore, da bi bil dokazano višje od drugih, če nekdo nosi kolo na vrh Triglava, da bi dobil stavo, gre najmanj za čudaški odnos do narave, ki odstopa od normalnega obnašanja.« (stran 32)

»Vendar doživljanje narave ne more brez stvarnosti. Doživljanje narave nam ustvarja prostor za fantazijo in evforijo. Lepoto gora na primer razumemo kot okvir ali vsaj za ozadje krajine. Gore olepšajo obzorja, dajejo ton pokrajini in vdahnejo globino sliki.« (stran 49)

»Narava v svoji lepoti je ubikvitarna (se nahaja povsod, povsodnost; opomba BP), se pravi lepa po svoje kjerkoli, odvisno tudi od posameznikovega okusa, o katerem se ne razpravlja.« (stran 70)

»Val potrošništva je v vsakem pogledu zajel tudi gorski svet, ker je ta vse manj ovira v gradbenem načrtovanju, pomemben je rekreacijski moment, saj si v gorah človek lahko da duška v vsakem pogledu, o čemer pričajo vsi mogoči odpadki in vrste onesnaževanja, da športnega vidika, ko je število žigov z vrhov in transverzal merilo uspešnosti, število prvenstvenih smeri pa služi samopotrjevanju in je vstopnica za višje alpinistične cilje, niti ne omenjamo.« (stran 75)

»Gorništvo kot pojav odkrivamo vsak dan, ker ni nikoli in pri nikomer do kraja dorečeno. Tudi v tem je njegov čar. Gorništvo in planinska organizacija sta stara, ne smeta pa biti stereotipna. … Nekaj pa je še zanimivo: za doživetje gora velja, da pušča svobodo. Zato je resnica ta, da je gorništvo kot človekovo ravnanje prvinsko, gledanje in razumevanje le tega pa je od človeka do človeka različno še danes, ne le v obdobjih, ki so pretekla.« (stran 79)

»Z gorništvom se lahko omilijo stiske sodobnega človeka, samo da se tega premalo zaveda. Kot katalizator je gorništvo cedilo, skozi katero se spet obnovijo človekove življenjske moči. V gorah se lahko izprašamo sami pred seboj, brez športnih pravil, ki krojijo tekme, brez znanstvenih normativov, po katerih se merijo elaborati. Brez umetniške kritike, ki spremlja vsako razstavo. V gorah si na ogledu sam, ubog ali duhovno bogat. Vsak, ki je doslej zašel v gorski svet, je bil najprej gornik v prvotni definiciji športa, šele po doživljanju gora je postal avtentičen gornik. Nekoga pa je šele zvedavost zvabila v gore in okrog njih, tako da je bilo raziskovanje novega sveta posreden cilj gorništva. Vsi po vrsti pa smo tudi ljubitelji kulture že s tem, ker z gorništvom gojimo kulturo svojega sožitja z naravo. Gorniki vidimo gorništvo prav v tem. Ali se mar motimo?« (stran 84)

»Gotovo je v geografskih posebnostih tisto, za kar se zapne oko. Pritegne najprej vizualna podoba, ki mora biti markantna, da ne rečem majestetska (veličastna, mogočna, opomba BP). Ta za večino pomeni spoštovanje gore in srčni izziv. Najbrž ima svojo vlogo višina s svojo dominantnostjo, komur je to mar, vendar višji vrh v razmerju s sosednjimi vrhovi pridobi več točk. Slikovitost je poleg oblike gorske statue vizualno gledano privlačnejša, motivacijsko bolj odločilna od tehničnih podatkov (višine, naklona itd.).

Za vizualnimi podatki je pomembno upoštevati zgodovinske in reklamne podatke. Nekatere gore, recimo Triglav ali Šmarna gora, imajo zgodovino, v kateri Slovenec želi biti soudeležen, drugače povedano: enkrat biti gori. Zgodovina je svojevrstna turistična reklama.« (stran 86)

»Ekonomski kriterij ne gre vedno vštric s psihomentalnim merilom. Tako moramo razlikovati med gorništvom kot fenomenom, kar je določena vrednota, in gorništvom kot dejavnostjo z mnogovrstnimi vrednostmi – za zdravje, sprostitev, zabavo, fizično razgibavanje, altruizem in sociabilnost.« (stran 89)

»Dve danosti lahko izpostavimo: pot in razgled. Pri poti lahko ločimo težavnost in razglednost.

Pri razgibanosti poti gre za reliefnost v značilnostih terena (grebenska, stenska tura, grapa, žleb, kaminska pot) kot za terenu reliefno prilagojene poti (naravnost navzgor, v ključih, brez pomagal itd.).

Vsaka pot, ena bolj, druga manj, zahteva pozornost zaradi lastne varnosti. Bolj ko smo usmerjeni v to, manjše bo naše doživljanje. Pozornost na poti slabi možnosti razgledovanja, našo spontanost doživljanja v gorah. Če odmislimo še morebitni strah – ljudje s fobijami globine itak ne plezajo – je tam doživljanje obrobno, da ne rečemo bolj plitvo ali vsaj moteno.« (stran 90)

»Pri psihološkem doživljanju gre za subjektivno dogajanje v človeku, kjer lahko predstavimo le nekatere elemente, ki so objektivni, kot na primer vzrok in učinek, red in ritem, kompozicija in fabula. Če kje, velja tu svoboda doživljanja, ki ima svoje individualne meje. Marsikateri moto tudi iz narave je lahko morebiti zlorabljen za človeške hudobne čudi, če spominja, recimo na človeški intimni organ. Tu igra vlogo opazovalca morala sama.« (stran 99)

»Spomin je očiščen vseh nepotrebnih podrobnosti in ima prav simbolni pomen, za katerega vemo, da se lahko predstavlja le v zametku ali obrisu. Tako nam lep pretekli prizor postane simbol.« (stran 104)

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !