MIR NI ZGOLJ ODSOTNOST SOVRAŽNOSTI

Poleti smo jo nekajkrat na počitpot (=počitniško potovanje) mahnili z avtom. Klasični roadtrip, kot nostalgičen spomin na potovanje po ZDA in hkrati zagotovilo mulariji, da tokrat pa RES ne gremo v hribe. Kot terenskemu geografu mi v Sloveniji ni težko pripraviti potovalnega načrta. Vedno znova se pokaže, da Slovenija ni majhna. Slovenija je RES velika.


Ultimativno povabilo. (Fotografija: Borut Peršolja)

In tako smo se na eni izmed počitpoti znašli v Pivki, pravzaprav na njenih izhodnih vratih, kjer domuje Park vojaške zgodovine. Mogoče je na to sprotno odločitev vplivala 25. obletnica osamosvojitvenega dogajanja, mojega hočeš/nočeš veteranstva, pa tudi tisto otroško navdušenje nad vojaško mehanizacijo, za katerega vedno upaš, da bo minilo, pa ne izgine …


Ste opazili svobodo? (Fotografija: Borut Peršolja)

Ko smo želeli kupiti vstopnice, nas je čakalo presenečenje: povabili so nas, naj sodelujemo pri snemanju njihovega promocijskega filma, v zameno pa dobimo brezplačne vstopnice in ¬ najpomembneje ¬ neminljivo medijsko (beri: filmsko!) slavo!!! Na moje začudenje se je celotno družinsko pleme strinjalo in brez avdicije smo dobili vsak svojo vlogo, ki jo uspešno igramo že skoraj zadnjih dvajset let …


Kar je treba postoriti nujno, ni težko. (Fotografija: Borut Peršolja)

Tule je torej zgodba iz muzeja, ki je park in iz filma, ki je fotografija.

***

Pivška kotlina je v naravno geografskem smislu kraška pokrajina, ravnino pa obdajata hribovji Javorniki na eni in Vremščica na drugi strani. Geostrateško je območje zaznamovala bližina Postojnskih ali Ljubljanskih vrat, najnižjega naravnega prehoda med Panonsko in Padsko nižino. Tu so v preteklosti potekale (in se stalno menjavale) državne meje. Na Primožu, vrhu nad Pivko (718 m), so ostanki utrdbe Alpskega zidu. Dolžina rovov je okoli 500 m, v notranjosti pa so ohranjeni bojni položaji ter skladiščni in bivalni prostori.

Park vojaške zgodovine je v kompleksu starih vojašnic in predstavlja vojaško in tehnično zgodovino. Vojašnice je zgradila Kraljevina Italija okrog leta 1930 za obrambo Rapalske meje, v letih 1945–1991 pa je v njih domovala Jugoslovanska ljudska armada (Vojašnica 4. julija).


Zdaj nas je dvakrat več, kri pa (žal) uspešno pijemo tudi drug drugemu … (Fotografija: Borut Peršolja)


Znak JLA, vojske, ki je formalno obstajala od 22. 12. 1941 do 20. 5. 1992, dejansko pa do 24. 6. 1991. (Fotografija: Borut Peršolja)


To ni bila zgolj Diarejina šala. To je bila bridka resnica, zlasti nas, ki smo bili zadnja generacija JLA. (Fotografija: Borut Peršolja)


Ljudska modrost si vedno utre pot v zgodovino. (Fotografija: Borut Peršolja)

Stalna postavitev obsega več samostojnih zbirk in razstav, med drugim tankovsko-artilerijsko zbirko, razstavo večtisočletne utrdbne dediščine na območju Postojnskih vrat Regio carsica militaris, Podmorničarstvo Jugoslavije, Pot v samostojnost (prikazuje proces osamosvajanja Slovenije s posebnim poudarkom na desetdnevni vojni in dnevu prej). Med vsemi razstavljenimi eksponati največ zanimanja vzbujajo podmornica P-913, letalo F-84G thunderjet in helikopter gazela TO-001 Velenje.

Jugoslavija je bila ena redkih držav, ki je v času hladne vojne uporabljala tako sodobno ameriško in sovjetsko oborožitev. Istočasno so bili tako v uporabi sovjetski Mig-21 kot ameriški Sabri, ter sovjetski tanki T-55 in ameriški M47.


Danes zgolj kup starega železa. Železa, ki je rja človeštva. (Fotografija: Borut Peršolja)


Utesnjenost je drugo ime za podmornico. Navdušenost pa drugo ime za našega odličnega vodiča. (Fotografija: Borut Peršolja)


Periskop: v oddaji s tem imenom sta Jos in Desa zganjala norčije. S tem periskopom pa je socializem zrl v oči demokraciji. (Fotografija: Borut Peršolja)


19-metrska in 76 ton težka podmornica P-913 je vitka lepotica. Ja, okusi so vedno različni. (Fotografija: Borut Peršolja)


Prav to gazelo sem stražil v Kadetnici, dan pred začetkom vojne. Takrat sem spoznal pilota Jožeta Kalana. (Fotografija: Borut Peršolja)


Moj portret. Manjka mi samo značka Vzornega vojaka. (Fotografija: Borut Peršolja)


Ustavimo vojne! Sporočilo, ki sodi v DNK človeštva. (Fotografija: Borut Peršolja)

Film o nastajanju in razvoju Parka vojaške zgodovine v Pivki je bil prvič prikazan ob praznovanju 10 obletnice muzeja, na katerem so nastopili tudi Vojaški orkester in Tinkara Kovač.

Nas boste opazili na 6 minuti in 40 sekundi.

Ne bi si mislil, da bom (še) kdaj promotor vojaštva. Ampak Park vojaške zgodovine je prežet s sporočili, ki opogumljajo. Vendar ne za boj mož na moža, temveč za boj s samim seboj. Saj mir ni zgolj odsotnost sovražnosti. Mir je predvsem navzočnost duha v nas. Zato priporočam obisk (in ne, ta prispevek ni bil naročen, še manj pa plačan …).

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !