MAJHNI KORAKI, IZOSTRENA SKROMNOST

Planinska zveza Slovenije (v nasprotju z drugimi planinskimi organizacijami alpskih držav) ni lastnica nobene planinske koče (razen PUS Bavšica in manjšega solastniškega deleža v nekaterih kočah), temveč so lastniki planinska društva. PZS lahko – v skladu s statutom, ki ureja razmerja med društvi in zvezo – pripravlja strateške in programske dokumente, ki pa jih spet uresničujejo (ali pa tudi ne) planinska društva. PZS – razen članarine – nima lastnega, namenskega denarja za investicije v planinske koče in tudi ne mehanizmov za društva, ki ne uresničujejo dogovorjenega.


Planinska koča, ki je dom. Že od leta 1953. (Fotografija: Borut Peršolja)

PZS je leta 1987 sprejela dokument Slovenski gorski svet in planinska organizacija, s katerim se je odločila za pot samoomejevanja. Uvedena je bila akcija Odnesimo smeti v dolino, dogovorjeno je bilo, da se ne bodo gradile nove planinske koče in poti. Tega ni takrat prepovedovala nobena zakonodaja.

Gorništvo je bilo – zaradi negativnih vplivov množičnosti (spomnimo, da je bilo članstva takrat več kot 100.000!) – treba prilagoditi nosilnim sposobnostim narave in omiliti negativne vplive. Leta 1989 je bila oblikovana tudi pobuda o prepovedi kajenja v planinskih kočah (zakon, ki je prepovedal kajenje na javnih mestih, je bil sprejet šele leta 2007).

Program Naredimo naše koče okolju prijazne (1991) je vključeval:
- ukrepe za zmanjševanje količine odpadkov ter njihov prenos v dolino (zdaj je na vrsti tudi njihovo razvrščanje in recikliranje ter odprava uporabe plastičnih vrečk),
- varčevanje z vodo,
- gradnjo čistilnih naprav ter čiščenje odpadnih voda in njihovo vnovično uporabo,
- preprečevanje hrupa (zlasti omejitev rabe hrupnih in vodovarstveno nevarnih agregatov),
- preskrbo s čistimi oziroma alternativnimi viri energije ter
- zmanjšanje osebnega prometa.


Motnja? Dve motnji? (Fotografija: Borut Peršolja)

Leta 1993 je bilo izpeljano tudi doslej prvo in edino celovito izobraževanje za oskrbnike planinskih koč (končalo se je z izpitom in podelitvijo diplom). PZS je leta 1994 uvozila iz tujine prvih 1500 rjuh in začela akcijo nošenja lastnih rjuh za prenočevanje v planinskih kočah. V letih 1993 in 1995 je v Julijskih Alpah naročila raziskavo sledenja podzemnih voda. Leta 1997 je avstrijska vlada (!) s 3,5 mio avstrijskih šilingov (približno 255.000 €) podprla raziskavo v 31 planinskih kočah v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah ter zgraditev treh čistilnih naprav in enega suhega stranišča.


Tudi uporabi plastičnih vrečk se napovedujejo slabi časi. (Fotografija: Borut Peršolja)

Rezultati so vlili pogum in leta 1999 so bila sprejeta Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. V njih je bilo v poglavju o planinskih kočah zapisano: »Proces komercializacije planinskih koč, prisoten v sedemdesetih in osemdesetih letih, se je v zadnjem času bistveno upočasnil oz. celo ustavil. Komercializacija se je kazala v prizadevanjih, da bi v planinske koče in domove prinesli dolinski standard, prenočitvene zmogljivosti so se gradile glede na konične obremenitve /…/ Planinske koče naj bi postale predvsem zavetišča obiskovalcem, manj pa končne točke izletov.«


V zavetju zavetišča. (Fotografija: Borut Peršolja)

Sledilo je desetletje, prežeto večinoma z reševanjem denacionalizacijskih, premoženjskih, zemljiškoknjižnih vprašanj in sodelovanja v CAA. Planinske koče so pridobile status športnih objektov, skromna finančna sredstva sta zagotavljala Fundacija za šport in ministrstvo, pristojno za šport.

Gospodarska komisija je izdala publikacijo Planinske koče in varstvo okolja (2000), priročnik Napotila za čiščenje odpadnih voda planinskih koč (2003) ter Priročnik za vodenje investicije za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti do 50 populacijskih enot (2012). Leta 2010 je ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpis za obnovo in posodobitev planinskih postojank v vrednosti 1,5 mio € (85 % sredstev je prispevala Evropska unija, 15 % slovenska država).


Pomemben je zorni kot gledanja. (Fotografija: Mimi Pollak)

Leta 2012 je PZS začela podeljevati certifikat Okolju prijazna planinska koča, od leta 2014 pa podeljuje certifikat Družinam prijazna planinska koča.

S temi tehničnimi in mehkimi ukrepi se planinske koče počasi, vendar nenehno in vztrajno prilagajajo ter zmanjšujejo negativni vpliv na naravo.

Je zaradi njih tudi več skromnosti v planinskih kočah?


Bežimo ali odhajamo? (Fotografija: Borut Peršolja)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !