ANDREJČEK CEPINČEK

V torek, 1. decembra 2015 je ob 19. uri v Knjižnici Domžale potekal gorniški večer z Andrejem Pečjakom z naslovom VROČA LJUBEZEN DO LEDU IN ELEKTRIKE (šestdeseti po vrsti).

Vabilo (PDF 209 KB)

V predstavitvenem vabilu sem zapisal:

Andrej Pečjak (1957) s Češnjice pri Kropi, alpinist (2002), varuh gorske narave (2002), državni in mednarodni sodnik v lednem plezanju (2002), član alpinističnega odseka Planinskega društva Domžale. Poročen, oče dveh hčera, univerzitetni inženir strojništva (1984) in inovator (tudi alpinistične opreme), direktor Inštituta Metron. Družinsko podjetje se ukvarja z razvojem in predelavo električnih vozil. Pleza od leta 1988 (doslej je opravil preko 1000 vzponov doma in v tujini, od tega ima sedemnajst prvenstvenih smeri), vsestranski plezalec in alpinist, z ženo Jasno slovenski utiralec tekmovalnega lednega plezanja. Udeleženec odprav v Peru (1999, 2000), Namibijo (2000), Bolivijo (2003), Tažikistan (2006) in Južno Korejo (2011). Aktivno sodeluje v društveni alpinistični šoli in je urednik spletne strani alpinističnega odseka. V UIAA je predstavnik PZS za tekmovalno ledno plezanje. Prvi poskusi predelave električnega avta segajo v leto 1982, leta 2015 pa je z metronom 7 prevozil rekordnih 826 kilometrov brez vmesnega polnjenja. Resnični junak iz knjige »Drejček in trije marsovčki«, ki jo je napisal Andrejev oče dr. Vid Pečjak.

Pogovor si lahko pogledate po zaslugi Domžalec.si oziroma snemalca Mira Pivarja:
YouTube slika preogleda

***

O vsebini pogovora lahko razmišljate ob postavljenih vprašanjih:

V medijskih nastopih te pogosto označujejo za ljubitelja narave. Kaj naj si nekdo, ki te ne pozna, predstavlja pod to oznako?

Približuje se 11. december, mednarodni dan gora. Letos je namenjen predstavitvi dobrin, pridelanih v gorah, za kakovostnejše življenje. Kaj tebi pomenijo domače in tuje gore?

Kako vidiš vlogo planinskih društev in Planinske zveze Slovenije pri varovanju (gorske) narave. Kaj nam uspeva, kje so še rezerve?

Si bil že v družini ali v šolskem okolju deležen kakršnekoli vzpodbude/motivacije za gorništvo? Zgolj za športno, turistično gorništvo, ali tudi za osebno, vseživljenjsko gorništvo?


Borut Peršolja in Andrej Pečjak. (na desni) (Fotografija: Lojze Popelar)

Kako se je začelo tvoje, vajino plezanje? Zakaj si izbral ravno Domžale in ne katerega od kraja bivanja bližnjih alpinističnih sredin? Kdo so bili tvoji plezalni učitelji? Kaj si se naučil od njih?

Omenila sva, da si po izobrazbi inženir strojništva. S svojo konstrukcijsko radovednostjo in tehnično doslednostjo si se lotil proizvodnje lastne alpinistične opreme. Če se ne motim, je šlo predvsem za predelavo klasične oblike cepina za potrebe lednega plezanja.

Si bil res korak ali celo dva pred zvenečimi imeni znamk – Grivel, Black Diamond, Cassin? Ti je žal, da takrat nisi poskrbel za patentni in avtorski del inovacij? Si to (trpko) spoznanje koristno/poslovno uporabil v zgodbi razvoja elektro avtomobilov?

Inovatorji v gorniških vrstah so bili tudi Avčin (dereze), Kunaver in Jeglič (radijske postaje) … V katerem delu gorniške osebne in tehnične opreme so po tvojem še velike rezerve za prihodnost? Kam bo šel po tvojem razvoj lavinskih žoln? Kako gledaš na prednosti in slabosti GPS?


Andrej Pečjak. (Fotografija: Lojze Popelar)

Z Jasno sta ambasadorja električne mobilnosti. Do tega je bila dolga pot. Kakšni so bili začetki? Kako danes gledaš na razvojno stopnjo biodizla, ko je vožnja za tabo dišala/smrdela po pomfriju?

Spomladi 2013 ste v Monte Carlu s predelano mazdo 5 proslavil prvo mesto na reliju vozil z alternativnim pogonom. Lani oktobra vam je uspelo v odprtem prometu brez vmesnega polnjenja pripeljati 726 kilometrov od Bleda do Dubrovnika (pot naj bi stala devet evrov). Letos ste prepeljali progo Berlin–Karlsruhe oziroma 826 km brez vmesnega polnjenja. Uspelo vam je poraziti tudi ekipo Tesle Motors. Kateri so najpomembnejši učinki tega dogajanja?

Jasna zase pravi, da je na teh stresnih vožnjam predvsem kopilotka, ki ima nalogo, da do podrobnosti naštudira pot, hitrostne omejitve, klance … Predstavljam si, da to zahteva tudi odlično orientacijo, ki pri marsikomu/marsikateri pogosto šepa. Je tudi tvoja pot v hribe skrbno načrtovana, pospremljena z zemljevidi, vodniki, domačijskimi informacijami? Je zate vrh pomemben? Kako ga doživljaš?


Pripravljalec večerov in spraševalec Borut Peršolja. (Fotografija: Lojze Popelar)

Sončno sevanje je približno en kilovat na kvadratni meter površja. Ker si znan po nazornosti svojih primerjav: kako to razložiti z vidika malice na turi?

Kako kot alpinist širokega razgleda gledaš na ostala gorniško društvena področja – članarino, planinske poti, koče, dejavnost mladinskega odseka? Je alpinizem življenjsko povezan in na nek način soodvisen od tega dogajanja, ali lahko živi tudi čisto svoje življenje?

Včasih si bil v planinskem društvu tudi član upravnega odbora. V času prenove Domžalskega doma na Mali planini si se umaknil. Kaj naj bo po tvojem težišče društvenega gorniškega delovanja?


Inovatorske roke. (Fotografija: Lojze Popelar)

Ali obstaja nekaj, kar bi se lahko imenovalo moški alpinizem ali ženski alpinizem?

Kot alpinist, človek zakonske naveze, odlično poznaš brezbesedno komunikacijo dveh, ki sta prežeta s čistim naporom in si samo s pogledom sporočata, kako srečna sta. Lahko fotografija (ki »pove več kot sto besed«) res v celoti zamenja besedo? Kugy ali Avčin?

Drejček je zrl v vesolje leta 1961, torej predno je človek zares pokukal v vesolje in stopil na luno. Kam naj zrejo danes tvoji vnuki?

V Parizu se je pravkar začel nov podnebni vrh – pariška konferenca COP21. 195 držav sveta bo v prihodnjih dveh tednih skušalo oblikovati nov podnebni dogovor, ki bo omejil segrevanje ozračja do konca stoletja na največ 2 stopinji Celzija. Podnebne spremembe … Jih opažaš ob obisku gora, verjameš vanje?


Zvedavo in zvesto poslušalstvo. (Fotografija: Lojze Popelar)

Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !